Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 18 Dec. 2018

"Glasba je oblika terapije, ki napolni dušo"

Nadarjena pevka Ditka, ki prihaja iz glasbene družine, ljubitelje dobre glasbe že deset let navdušuje z ganljivimi interpretacijami poezije znanih slovenskih pesnikov in avtorskimi skladbami v angleškem jeziku Na svojih popotovanjih, kjer se srečata melodija in lepa beseda, želi mlade spodbuditi k temu, da: »naj ne bodo kot drugi, ampak da naj razmišljajo s svojo glavo, zaupajo vase in si dovolijo biti drugačni, saj to ni nič slabega.«

Kdaj si se navdušila nad petjem in kako si odkrila svoj talent?

Glasba me spremlja od malih nog. Pri nas doma se je vedno pelo, igralo na različne glasbene instrumente in poslušalo kvalitetno glasbo. Moj oče Gorazd je profesionalni glasbenik in z mojo mamo in sestro smo ga večkrat šle poslušat na njegov koncert. Mislim, da se je moja želja po petju in nastopanju rodila takrat, ko sem na odru gledala svojega očeta. Že kot majhna sem začutila neko željo, da nekoč zapojem z njim. Prav tako so se začeli moji prvi glasbeniki koraki, skupaj z njim in še danes to pot nadaljujeva.
Danes lahko rečem, da ni prav petje, tisto glavno, kar me najbolj napaja, ampak vse skupaj – iskanje navdiha za novo pesem, ustvarjanje nove glasbe, vaja in na koncu predajanje te glasbe svojim poslušalcem preko vokala, kitare in čustev, ki so pri tem prisotna v meni.

Torej je imel ravno oče ključno vlogo, da si se znašla v svetu glasbe? Kako je sedaj, ko se ti je uresničila otroška želja in lahko ustvarjaš skupaj z očetom?

Moj oče ima vsekakor glavno vlogo pri tem, da sem se znašla v svetu glasbe. On me je navdušil nad glasbo, me naučil kaj je dobra glasba, kaj pomeni biti glasbenik v dobrih in težkih časih, spodbudil me je k ustvarjanju lastnih skladb in mi dal prvo priložnost, da sem svoj talent pokazala na večjem odru. Vse to pa je vedno potekalo povsem naravno. Nikoli me ni nihče silil v ukvarjanje z glasbo, nasprotno, oče me je vedno spodbujal k temu, naj mi glasba ostane hobi in ne postane moj poklic. Verjetno se je zato moja pot tako odprla in sem postala profesionalna glasbenica, ker vsa ta leta delam brez pritiskov, počasi, premišljeno in s srcem.
Ustvarjati skupaj z mojim očetom, ki je zares vrhunski glasbenik, je velika prednost. Doma imam mentorja, ki me usmerja, da nastane najboljši izdelek. Kadarkoli imam kakšno vprašanje, se mi kje zatakne, ali postanem obupana, ko stvari ne tečejo, kot bi si želela, se lahko obrnem nanj in vem, da mi bo vedno pomagal. Prav tako se lahko zanesem nanj na odru, ko skupaj igrava. 
Brez njega si svoje glasbene poti ne predstavljam.     

Kako to, da si se odločila za uglasbitev poezije slovenskih pesnikov?

Idejo za uglasbitev poezije mi je dal moj profesor slovenščine v srednji šoli. Za prireditev ob kulturnem prazniku smo pripravljali program in utrnila se mu je ideja. Delo sem takrat predala na mojega očeta , saj sama nisem imela ideje, kako napisati glasbo. Oče je takrat uglasbil pesem Školjka, Marka Pavčka. To pesem sem potem velikokrat zapela na raznih šolskih prireditvah in požela je zares dobre kritike. Motivacija, da se uglasbi še kakšna poezija, je bila zato vedno večja. Oče je uglasbil še dve od Toneta Pavčka in nato, na željo moje mame, še pesem Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka. Takrat pa se je pravzaprav vse začelo. Ferija smo po uglasbitvi te pesmi tudi osebno spoznali. Bil je navdušen nad uglasbitvijo in mojo interpretacijo in je izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju. Kmalu sem se opogumila še sama in uglasbila nekaj njegovih pesmi. Začeli smo povsem spontano sodelovati in v naših petih letih poznanstva, so se literarni nastopi prelevili v glasbeno-literarne koncerte, trenutno pa pripravljam že tretjo zgoščenko z uglasbitvami poezije Ferija Lainščka.
Hvaležna sem, da sem se znašla v tem svetu. V sebi sem prebudila komponistko, ki je vsa leta spala. Zdaj mi ustvarjanje glasbe ne predstavlja več strahu, temveč eno prijetno popotovanje na katerem se srečata melodija in lepa beseda.
Vsekakor pa ima poezija veliko težo in je pomembna za ljudi, saj predaja globoka sporočila. 

Tvoja uglasbena poezija »Ne bodi kot drugi« Ferija Lainščka je na Youtubu presegla 3 milijone ogledov. Se ti zdijo družbena omrežja prednost, ki jo imate danes mladi pri promoviranju svojega dela in hkrati prepoznavnosti?

To je zares velik uspeh za zvrst glasbe, ki jo ustvarjam sama. Ne gre namreč za komercialno glasbo, ki zlahka doseže milijone ogledov. Zato sem še toliko bolj vesela in ponosna, da poslušanja iz dneva v dan rastejo.
Družbena omrežja so vsekakor velika prednost, kar se tiče promocije svojega ustvarjanja. Na hiter in enostaven način lahko kjerkoli in kadarkoli deliš svoje misli, fotografije, videoposnetke s svetom. Vsak, ki te želi najti, te lahko najde in stopi s tabo v stik. 
Vseeno pa socialna omrežja nimajo le pozitivnih lastnosti. Predvsem bi rada izpostavila to, da se je s tem, ko ima čisto vsak možnost, da se pokaže, zelo znižala stopnja avtorskih pravic. Vsak lahko sname tvoj avdio posnetek z Youtube-a, vsak lahko posname tvojo pesem  ali pa nastop in ga naloži na splet, vsak lahko sname tvojo fotografijo,... To je slaba stran te pretirane dostopnosti.

Preko svoje glasbe si marsikateremu mlademu približala poezijo slovenskih pesnikov.  Kakšen je po tvojih izkušnjah danes odnos mladih do poezije in literature? Ali ta zaradi vse večje uporabe tehnologij postaja zaskrbljujoč?

Pomembna populacija, kateri želim približati poezijo in njeno sporočilo, so ravno mladi. Svet v katerem živimo, se prepogosto zdi krut, neprijazen in brez upanja, poezija pa nam nudi prav nasprotno in nam sporoča, da je ljubezen tista, ki vedno premaga zlo. Preko uglasbene poezije želim mladim prikazati vrednote kot sta ljubezen in prijateljstvo ter jih hkrati spodbuditi k temu, naj ne bodo kot drugi, ampak da naj razmišljajo s svojo glavo, zaupajo vase in si dovolijo biti drugačni, saj to ni nič slabega.
Preko svojih izkušenj lahko rečem, da mladi še vedno cenijo poezijo, ampak jo spoznavajo na drugačen način. Manj preko knjig in več preko spleta. Mislim, da je najbolj pomembno, da se mlade ozavešča  o pomenu ohranjanja naše besede, branju poezije in knjig, na nek nevsiljiv način. Predajanje te ideje preko glasbe je eden izmed njih. Ker ima danes vsak svoj telefon, poleg številnih ostalih elektronskih naprav, in je splet , ter z njim nešteto različnih vsebin, dostopen na vsakem koraku je še toliko bolj pomembno, da najdemo način, kako mladim približati poezijo tako, da bodo v roke vzeli knjigo in jo prebrali.  

Po izobrazbi si diplomirana delovna terapevtka.  Si poleg glasbene kariere aktivna tudi na tem področju?

Res je. Pred dvema letoma sem diplomirala iz študija delovne terapije in opravila tudi strokovni tečaj za delo z otroci z nevrološkimi motnjami – Bobath tečaj. Vedno sem imela željo pomagati drugim in zato se nekoč vsekakor vidim tudi v vlogi terapevtke. Trenutno pa me glasba polno okupira in enostavno ni časa, da bi lahko bila aktivna še na področju terapij. Tako glasba, kot delovna terapija te zahtevata celega in zato naj tisto drugo še malce počaka. Na nek način pa vseeno združujem oboje. Glasba je namreč oblika terapije in ko mi po koncertih ljudje rečejo, da so se sprostili in napolnili dušo, je en cilj terapije že dosežen.

Ali je res, da se kot pevka in kitaristka še vedno izpopolnjuješ? Se ti zdi nadgrajevanje znanja ključno za uspeh?

Res je. Obiskujem ure solo petja v BK vocal studiu v Celju. Občasno nadgrajujem znanje kitare pri prof. Andreju Ofaku, mojemu učitelju kitare iz glasbene šole. Poleg tega vsakodnevno tudi sama ali pod mentorstvom mojega očeta izvajam vokalne vaje. Poleg tega se izobražujem tudi na področju komponiranja. Od letošnjega poletja dalje sem članica, akademije za komponiste v Londonu -UK Songwriting Academy. Izobraževanje poteka preko spleta. Zavedam se, da znanja ni nikoli preveč in vedno si lahko še boljši. Biti dober o nečem pa pomeni biti bolj samozavesten, sproščen, pomeni bolj uživati v tistih stvareh, kar pa posledično vodi k uspehu.

Ker smo ravno v prazničnem decembru… Kaj bi ob vstopu v novo leto zaželela mladim?

Želim vam, da se včasih odklopite od tehnologije in se podružite s prijatelji nekje v naravi ali na kavici. Pogovarjajte se, nasmejte se. Lahko pa ste tudi sami in se podate na pot spoznavanja sebe. To je najbolj zanimivo, včasih strašljivo, a hkrati čudovito potovanje.
Karkoli počnete, počnite s srcem. Verjemite vase in najdite srečo v vsakem trenutku. Uspehi bodo sledili.

Foto: Nika Hölcl Praper

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

49059

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino