MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

378 Nepresenetljivo se z navedeno trditvijo bolj strinjajomladi, ki izražajo več­ jo naklonjenost do beguncev (r = 0,28; p < 0,01) in romskih družin (r = 0,26; p < 0,01) kot novih sosedov, pa tudi tisti, ki v priseljevanju tendenčno vidijo predvsem pozitivne prispevke za Slovenijo (r = 0,25; p < 0,01). Gre torej za del širše dimenzije svetovnega nazora, ki se izraža v večji ali manj­ ši naklonjenosti do manjšin, pa tudi drugih marginalnih družbenih sku­ pin. Slednjemeddrugimpotrjujejopozitivne korelacije s podporo istospol­ nemu starševstvu (r = 0,28; p < 0,01) in z večjo naklonjenostjo sprejeti istospolno osebo ali par za novega soseda (r = 0,16; p < 0,01). Prav tako se strinjanje z obravnavano trditvijo povezuje z bolj levo politično samoopre­ delitvijo (r = –0,22; p < 0,01). Vsi ti izsledki so skladni z našo splošno ugo­ tovitvijo, da skozi leta slovenska mladina postaja vse bolj liberalno usmer­ jena in da se odmika od vrednot golega materialnega preživetja. Grafikon 13.16: Ocena odnosa države do narodnih in etničnih manjšin glede na spol. Naša država bi morala bolje poskrbeti za narodne in etnične manjšine. 90 % 80 % 60 % 40 % 30 % 10 % 20 % 70 % 50 % Sploh se ne strinjam. Moški Ženske 8,8 18,8 38,6 25,0 8,8 3,8 11,9 34,3 37,2 12,8 Se ne strinjam. Niti–niti. Se strinjam. Popolnoma se strinjam. 0 % 100 % Vir podatkov: Mladina 2020. Medtem ko demografski dejavniki, kot sta starost ali izobrazba, ne kažejo pomembnega vpliva na strinjanje z obravnavano trditvijo, se kot prese­ netljivo močen napovednik izkaže spol (Grafikon 13.16). Glede na kvanti­ tativne študije, ki s t. i. lestvico etnokulturne empatije merijo razlike med spoloma pri sprejemanju drugačnih kultur, manjšin in tujcev, ta ugotovi­ tev pravzaprav ni povsem presenetljiva. Prav obratno. Ženske same sebe opisujejo kot bolj etnokulturno empatične v primerjavi z moškimi (Wang idr., 2003). Spol ima močno napovedno moč za etnokulturno in bazično