MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

62 Prav tako se po podatkih Statističnega urada RS (2020b) mladi v zadnjih dveh desetletjih vse redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Čeprav tudi v splošni populaciji stopnja poročnosti upada in hkrati narašča število kohabitacij oziroma zunajzakonskih zvez, je ta trend med mladimi še posebej izrazit. Tako se je v starostni skupini 20–24-letnikov stopnja po­ ročnosti 2 od leta 2000 (ženin 13,7; nevesta 31,4) do 2020 praktično pre­ polovila (ženin 7,0; nevesta 15,6). Podoben upad se med ženskami poja­ vlja v starosti 15–24 let (za 51,5 %), med moškimi pa v starosti 25–29 let (40,1 %). Najmanjše spremembe se pojavljajo pri 25–29-letnicah (13-% upad), kar jemogoče razlagati predvsems spremembami v nižjih starost­ nih skupinah in s prestavljanjem poroke v kasnejša leta. Ob tem je po­ membna tudi ugotovitev, da se je največji upad v vseh starostnih skupinah zgodil v obdobju 2000–2005, medtem ko je zadnjih 15 let trend upadanja veliko bolj umirjen. Naše ugotovitve so skladne s splošnimi trendi, ki kažejo, da je v zadnjih desetletjih značilno kasnejše in sploh redkejše poročanje, poroka kot tra­ dicionalna institucija pa tudi vse bolj izgublja na pomenu (Beck in Beck-Ghernsheim, 2002; Furlong, 2013). Upad pomena in števila porok ter vse večja nagnjenost h kohabitaciji in LAT razmerjem opredeljujeta proces »deinstitucionalizacije družine«, kar pa nikakor ne pomeni tudi izginja­ nja družine. Deinstitucionalizacija družine tako ustvarja prostor za večjo svobodo izbire in avtonomijomladih pri odločanju o oblikah partnerskih razmerjih ali, kot ugotavljata Ule in Kuhar (2003), nakazuje na večjo indi­ vidualizacijo življenjskih potekov. 2 Z namenom prikaza trendov za oba spola predstavljamo podatke starostnospecifičnih stopenj poročnosti. Trendi predstavljenih podatkov se ne razlikujejo pomembno od staro­ stnospecifičnih stopenj prve poročnosti, kjer so podatki na voljo le za ženske.