ZMOREMO! Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije

SOVRAŽNI GOVOR POGLAVJE 2. V tem poglavju sta opredeljena sovražni govor in način, kako se je ta koncept razvil, zagotavljana pa so tudi orodja za analizo v pravnem smislu, saj se opredeljuje in ureja z zakoni in tudi kot oblika nasilja, ki se dogaja med ljudmi in skupinami. Te izmišljene zgodbe Oli in Aleja prikazujejo značilne primere sovražnega govora. Predstavljena sta tudi dva primera sovražnega govora v evropskem kontekstu. 2.1 | OPREDELITEV SOVRAŽNEGA GOVORA Sovražni govor se na splošno opredeljuje kot govorno izražanje, ki je do ljudi ali skupin diskriminatorno zaradi njihovih značilnosti, kot so: etnična pripadnost, izvor in kulturno ozadje, narodnost, vera, spol, spolna usmerjenost ali hendikepiranost. Poleg tega pa sov- ražni govor vključuje tudi neverbalno izražanje, kot je izražanje v slikah, videoposnetkih ali kateri koli drugi obliki aktivnosti sporazumevanja na spletu in v nespletnemokolju, kot je vključeno v opredelitvi Sveta Evrope in kot je razvidno iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. 1 Sovražni govor, kot ga opredeljuje Odbor ministrov Sveta Evrope, vključuje vse »oblike izražanja, ki širijo, netijo, spodbujajo ali upravičujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizemali druge oblike sovraštva, ki temelji na nestrpnosti, vključno z nestrpnostjo, ki se izraža z agresivnim nacionalizmom in etnocen- trizmom, pa tudi diskriminacijo in s sovražnostjo do manjšin, migrantov in priseljencev«. (Priporočilo Odbora ministrov CM/ Rec (1997) 20) 2 35 ZMOREMO! | UKREPANJE PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SKOZI NASPROTNE IN ALTERNATIVNE NARACIJE