Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, prvič smo ga obeležili leta 2016. Letošnji dan poteka pod sloganom »Investicija v ženske in dekleta v znanosti za vključujočo zeleno rast« 

Po podatkih UNECSa (2014-2016) je trenutno po svetu manj kot 30% žensk raziskovalk, od vseh pa se le okoli 30% odloči za poklice v t.i. tehnoloških znanostih, inženirskih poklicih in na polju matematike. Glede na prihajajočo četrto industrijsko revolucijo, ki bo dala v večji meri prednost omenjenim poklicem, posledično grozi večanje razlike med spoloma na tem področju. 

Po besedah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport si v Sloveniji »prizadevamo ustvariti spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti. V strateških dokumentih s področja znanosti in raziskav se je Slovenija zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov.«

Hkrati na ministrstvu ugotavljajo, da je napredek pri uresničevanju zadanih ciljev za bolj uravnoteženo in vključujočo znanost na področju enakosti spolov v znanosti v Sloveniji kot tudi v EU še vedno prepočasen. Čeprav je skupno število žensk diplomantk terciarnega izobraževanja v Sloveniji že preseglo število moških diplomantov (v letu 2017 je diplomiralo 54 odstotkov žensk) in je število doktorandk že skoraj izenačeno s številom doktorandov, pa se v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov. Podoben trend velja v Evropi.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v prizadevanjih za spolno uravnoteženost na področju znanosti ustanovilo Komisijo za enake možnosti na področju znanosti. Predseduje ji dr. Andreja Gomboc, ki ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti pravi, da sicer »imamo v Sloveniji nekaj primerov dobrih praks, kot sta na primer podaljšanje statusa mladega raziskovalca ali raziskovalke ter veljavnosti habilitacijskih nazivov za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. Imamo pa tudi številne primere, kjer lepe besede na papirju še niso zaživele v praksi. Žal imamo marsikje še veliko nezavedne diskriminacije po spolu in dvojnih meril pri vrednotenju dosežkov, kar se odraža v manjšem deležu žensk na višjih položajih, pri vodenju raziskovalnih projektov in programov, pri uglednih priznanjih in nagradah, članstvu v SAZU.« 

»Za odpravljanje vertikalne in horizontalne neenakosti v Sloveniji je nujno potrebno pospešiti implementacijo načela enakih možnosti ter podpreti strukturne spremembe v institucionalizaciji znanstvenega raziskovanja. Te se morajo odražati v sprejetih programih spodbujanja spolne enakosti v organizacijah, ki financirajo in izvajajo znanstveno-raziskovalno dejavnost«, so še zapisali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in dodajajo: »Le tako bomo prispevali k raznolikosti, odličnosti in kakovosti rezultatov, raziskovanje pa se bo tako bolje odzivalo na socialne in družbene izzive. Predvsem pa bomo lahko z izkoristkom celotnega nabora delovne sile in talentov prispevali h konkurenčnosti Slovenije, njeni gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.«

Vir: uredništvo mlad.si