17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije oz. povišanega krvnega tlaka, za katero trpi skoraj četrtina svetovnega odraslega prebivalstva. Kljub temu se le nekaj manj kot polovica bolnikov zaveda, da hipertenzijo ima, še manj pa je takih, ki so proti njej pripravljeni ukrepati. Zato je še toliko bolj pomembno, da se za svetovni dan hipertenzije o tej bolezni bolj pozanimamo.

Za hipertenzijo štejemo dolgotrajno povišan sistolni krvni tlak nad 140 mmHg in povišan diastolni krvni tlak nad 90 mmHg, medtem ko je normalna vrednost krvnega tlaka približno 120/80 mmHg. V razvoj hipertenzije so vpleteni številni dejavniki nezdravega življenjskega sloga, med katerimi so zelo pomembni dejavniki prehranjevanja, zlasti pretirano soljena hrana. Prispevajo lahko tudi alkohol, kajenje, kofein in prepovedane droge, kot sta kokain in metamfetamini. Nastane lahko kot posledica tumorjev, ledvične bolezni in številnih drugih medicinskih stanj, vpliv pa ima tudi pomanjkanje telesne aktivnosti in prisotnost hipertenzije v družini, spol ter starost. S starostjo se namreč pojavnost hipertenzije povečuje, saj se povečuje tudi togost žil, prav tako pa je pojavnost višja pri moškem spolu v srednjih letih ter pri ženskem v starejših letih. Hipertenzijo povzročajo tudi mnoga zdravila, med drugim nesteroidni antirevmatiki (npr. ibuprofen), aspirin, kontracepcijske tablete, antidepresivi in celo dekongestivi za lajšanje zamašenega nosu.

Hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za razvoj koronarne srčne bolezni, miokardnega infarkta, atrijske fibrilacije, periferne arterijske bolezni, kronične ledvične bolezni, možganske kapi in še mnogih drugih obolenj, predvsem srčno-žilnih. Ukrepanje proti njej zajema spremembe življenjskega sloga, kot so izguba telesne teže, zmanjšan vnos alkohola, sprememba načina prehranjevanja (npr. manj soljena hrana) ter več telesne aktivnosti. Obstajajo tudi posebne diete za hipertenzijo, v poštev pa pridejo tudi zdravila proti njej.

Kakšna pa je vloga hipertenzije pri bolezni COVID-19? Številne raziskave na tem področju, posebno v zgodnjem obdobju epidemije, so prikazale povezanost hipertenzije z možnostjo okužbe, hujšim potekom in smrtnostjo zaradi COVID-19. Raziskave pa do sedaj še niso dokazale vpliva zdravil proti hipertenziji na slabši izid okužbe s koronavirusom (4). Zaradi negativnega vpliva hipertenzije na bolezen COVID-19 je ustrezen nadzor krvnega tlaka še toliko bolj pomemben.

Hipertenzija predstavlja velik svetovni problem, zaradi omenjene nevarnosti hujšega poteka okužbe s koronavirusom pa je v današnjih časih ukrepanje proti njej še bolj pomembno. Zaradi tega je potrebno zavedanje o njenih dejavnikih tveganja, možnostih preprečevanja in zdravljenja oz. ukrepanja proti njej.

Vir: Projekt Misli na srce