Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
31. januar - dan brez cigarete
Danes obeležujemo dan brez cigarete
Ste vedeli, da v Sloveniji kadi vsak osmi mladostnik, star 15 let? Sicer je med kadilci mladostnikov v Sloveniji iz leta v leto manj, trend kajenja se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) manjša, kar je sicer vzpodbudno, vendar pa daleč od idealnega stanja.
Helena Koprivnikar z NIJZ, ki je sodelovala pri raziskavah o kajenju med mladimi, ugotavlja, da je v Sloveniji po podatkih iz raziskave "Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju" »med 15-letniki nekaj manj kot polovica že kadila tobak. Vsaj enkrat tedensko kadi skoraj vsak osmi 15-letnik, od teh večina vsak dan.« in še dodaja: »Razširjenost kajenja se je med 2002 in 2014 med mladostniki (11, 13, 15 let) pomembno zmanjšala, kar pripisujemo preteklim zakonodajnim ukrepom«.
Upanje polaga tudi v lansko leto sprejeti zakon, ki, po njenih besedah » vključuje sodobne in učinkovite ukrepe, ki so večinoma že stopili v veljavo (zadnji v 2020). Ukrepi v novem zakonu bodo še dodatno zmanjšali razširjenost kajenja med mladimi v Sloveniji.«
Podobno razmišljajo na Ministrstvu z zdravje. »Z novimi zakonskimi ukrepi smo se pridružili najnaprednejšim državam v svetu na tem področju. Januarja 2020 bo konec prehodnega obdobja za uvedbo enotne embalaže za cigarete in tobak za zvijanje. Od takrat dalje bo poleg velikih slikovnih zdravstvenih opozoril obvezna tudi enotna barva embalaže, oblika in velikost elementov, ki se lahko pojavijo na embalaži. Ukrep je namenjen predvsem zmanjševanju privlačnosti embalaže in s tem začetkov kajenja med otroki in mladimi« in še dodajajo, da zaključujejo tudi »z izdajo dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. V primeru ugotovljenih pravnomočnih kršitev zakonodaje (prepoved prodaje mladoletnim in prepoved oglaševanja) bo prodajalcem dovoljenje odvzeto in s tem preprečena prodaja tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov.«
Tudi na NIJZ se zavedajo, da je potrebno področje zakonodaje spremljati in meriti učinke ukrepov zato »se trenutno osredotočamo na raziskave za spremljanje stanja in prvih učinkov novega zakona, še posebej med mladimi, in sodelujemo pri pripravi strategije, v kateri bo poudarek na ukrepih za zmanjševanje začetka in nadaljevanja kajenja med mladimi«, sporoča Helena Koprivnikar.
Vir: NIJZ
Kaj pa elektronske cigarete?
Podatki NIJZ kažejo, da »je uporaba elektronskih cigaret med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi zaskrbljujoča, saj ima vnos nikotina v tem starostnem obdobju trajne škodljive učinke na razvijajoče se možgane in lahko privede do zasvojenosti. Med mladostniki je delež uporabnikov višji kot med odraslimi - elektronske cigarete uporablja manj kot 1 % odraslih in kar 12 % anketiranih 17-letnikov«
Pogosto se elektronske cigarete skušajo predstaviti kot izdelki za pomoč pri opuščanju kajenja. »Vendar pa je na voljo premalo podatkov in kvalitetnih raziskav in ni možno zaključiti, ali so elektronske cigarete učinkovita pomoč pri opuščanju kajenja ali ne. Da bi lahko te izdelke priporočali kot pripomočke za opuščanje kajenja (tako kot nikotinsko nadomestno zdravljenje in zdravila za opuščanje kajenja), bi jih bilo treba primerno testirati in bi morali biti ustrezno regulirani, da bi zagotovili učinkovitost in varnost uporabe,« pravi Helena Koprivnikar z NIJZ in priporoča, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušeno in dokazano varne ter učinkovite izdelke, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept.
Elektronske cigarete so ena od orodij, s katerim se tobačna industrija spopada v množici protikadilskih zakonov in zakonov, ki omejujejo oziroma prepovedujejo oglaševanje tobačnih izdelkov.
Jan Peloza z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je za NIJZ komentiral podatke o uporabi elektronskih cigaret med mladimi z naslednjimi besedami: »Zanimivo je, koliko se je v desetih letih spremenilo pri trendih kajenja med mladimi in kako se je v tem času odzvala tobačna industrija. Če smo še pred nekaj leti verjeli, da bo enotna embalaža zabila še zadnji žebelj v krsto tobačnih podjetij, je zdaj jasno, da bodo še pred dejanskim začetkom izvajanja člena tobačnega zakona o enotni embalaži imela kar precej alternativnih možnosti, ki jih ta ukrep ne bo pokrival - kot vidimo so to elektronske cigarete, pa tudi izdelki, ki se ogrevajo in ne gorijo, tobak za oralno rabo ipd. Zanimivo je, koliko potencialov za regulacijo te smrtonosne industrije še imamo pri nas, zato je po moji oceni stroga regulacija, ki smo jo v Sloveniji uvedli leta 2017, le začetek."
Želiš prenehati kaditi?
Po podatkih NIJZ letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. Zato je danes pravi dan za prenehanje kajenja.
V Sloveniji obstajajo brezplačne oblike opuščanja kajenja
- v okviru zdravstvenih domov so vzpostavljeni zdravstvenovzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja. Gre za pomoč v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja, tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt po oceni stopnje zasvojenosti pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so na voljo. Za udeležbo ni potreben predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica,
- brezplačna anonimna številka 080 27 77. MZ je zagotovil dodatna sredstva za razširitev delovanja brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja, tako da je sedaj na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih.
Nekaj podatkov, ki te morda prepričajo, da je skrajni čas za prenehanje kajenja:
- nikotin je ena najbolj zasvojljivih snovi, podobno kot heroin in kokain,
- učinki kajenja se poznajo takoj po začetki in ne »šele« čez nekaj let. Že ena sama cigareta na dan povzroči kašelj, povečano izločanje sluzi, sopenje in poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Slab zadah in cigaretni dim na oblekah in laseh so torej »mačji kašelj«,
- že ena cigareta na dan povzroči zasvojenost,
- povprečen kadilec v Sloveniji (15 pokajenih cigaret na dan), porabi za cigarete od 510 do 820 eur letno, torej približno 55 eur na mesec. Pomisli, kje vse bi ti porabljen denar prišel prav?
- s tobačnim dimom kadilci vdihnejo preko 7.000 kemičnih strupenih sestavin v obliki plinov ali delcev,
- nekaj mitov v zvezi s kajenjem si lahko prebereš tukaj.
Naj bo 31. januar zmagovalen dan v tvojem življenju! Prenehaj danes!
Vir in foto: uredništvo mlad.si