Ko govorimo o demokratični državni ureditvi velikokrat pomislimo na sekularnost, vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic, žal pa se redko osredotočimo na volilno udeležbo ter volilno kulturo. Glede na to, da nas letos s trojnimi volitvami čaka super volilno leto, želimo v sklopu tega zapisa prikazati to, da volilna pravica ni zgolj pravica, temveč tudi naša državljanska dolžnost, ki jo preprosto moramo izvajati. To bomo v nadaljevanju ponazorili s petimi argumenti, ki bodo vsak na svoj način nakazovali pomembnost volilne udeležbe.

Prvič, je potrebno poudariti, da volitve v svoji osnovi predstavljajo možnost za spremembo. S svojim glasom ne izražamo zgolj podporo strankam, ampak jasno prikažemo kaj nas na državnem ali lokalnem nivoju moti ter kje si želimo videti drugačen pristop. Naš glas na stranko ali posameznega predstavnika ljudstva polaga odgovornost, da prisluhne našim kritikam in deluje v smeri realizacije sprememb, ki si jih volilno telo želi videti v družbi.

Drugič, moramo nujno razumeti, da s tem, ko ne gremo na volišča in ne oddamo svojega glasu, možnost spreminjanja lastne družbe prepustimo v rokah tistih, ki so se volitev udeležili. V takšnem primeru bi bilo vsakršno povolilno pritoževanje nad stanjem v državi ali občini nesmiselno, saj s svojo aktivno neudeležbo še v večji meri prispevamo k izvolitvi strank ali predstavnikov, ki nam niso ravno po godu.

Tretjič, lahko naredimo tudi čisto ekonomsko računico, saj stranka, ki je izvoljena in potencialno sestavi vlado, pripravi ter upravlja tudi državni proračun. V letu 2022 tako govorimo o proračunu, ki v veliki meri temelji na 9ih milijardah €, ki smo jih s plačevanjem takšnih ali drugačnih davkov prispevali mi, državljani. Če razmislimo, bi bilo mogoče res smiselno, da z udeležbo na volitvah soodločamo kdo bo s proračunom upravljal ter na kakšen način.

Četrtič, predvolilni čas je čas, ko ljudje v veliki meri razmišljamo o kakovosti različnih političnih ponudnikov in njihovih programov. V tem primeru se je potrebno zavedati, da efektiven demokratični sistem temelji tudi na informiranosti volivcev, zato bi bilo brezpredmetno, da se ob poslušanju soočenj na televiziji ter raznih debatah o trenutni politični situaciji v ožjih krogih na koncu, ne udeležimo volitev. Ravno zdaj je potrebno izkoristiti ta informacijski potencial in ga pretvoriti v aktivno volilno udeležbo!

Petič in zadnjič, pa lahko preprosto rečemo, da država v kateri je vladajoče na predčasnih volitvah leta 2018 izvolilo zgolj 50 % državljanov, nikakor ne more biti prava demokratična država. Politiki v tem primeru ne morejo niti reči, da zastopajo glas ljudstva, saj se sploh ne zavedamo kakšen glas to sploh je. Če si želimo v prihodnje ustvariti državo, ki bo prisluhnila kar največjem možnem številu ljudi, prvi korak na tej poti predstavlja visoka volilna udeležba. Le tako lahko zagotovimo izvajanje tretjega člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Doseganje visoke volilne udeležbe je nedvomno dolgotrajen proces, a upamo, da bomo s tem zapisom in z našim delovanjem uspeli prepričati vsaj nekaj ljudi, da bodo 24.4. zapustili udobje svojega doma ter uradno izrazili svoja demokratična prepričanja, zadržke ter zahteve.

Vir: Projekt Volim 2022