5. decembra je Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine 17. decembra 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbene organizacije pridružujejo prostovoljkam in prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljstva.

Mednarodni dan prostovoljstva omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce/prostovoljke, ter posameznim prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja. Tako v različnih državah sveta na ta dan potekajo parade, projekti brezplačne zdravstvene pomoči, predstavljajo in izvajajo se različni prostovoljski projekti, opozarja se ne onesnaženost okolja, ...Letos je seveda, zaradi epidemije novega koronavirusa COVID-19, vse drugače in so vsa obeleževanja odpovedana ali pa prestavljena na splet. Običajno je razglasitev nagrajencev oz. izbranih prejemnikov nazivov naj prostovoljec potekala junija v obliki velike prireditve na Brdu pri Kranju, kjer prostovoljce vsako leto gosti častni pokrovitelj natečaja Naj prstovoljec 2019 predsednik RS Borut Pahor.

V natečaj je letos prispelo 177 prijav, od tega 128 za posameznike in 49 za projekte. Podelili so nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, poleg tega pa še dve priznanji za posebne dosežke.

Najvišje priznanje za kolektivno prostovoljsko delo – naziv Naj prostovoljski projekt 2019 – je prejelo društvo Humanitarček, in sicer za #projektVida. Gre za izjemno odmeven projekt, namenjen (preko objavljanja življenjskih zgodb starostnikov)  osveščanju o položaju in stiskah starostnikov, ki je dosegel širok krog izvajalcev – institucij in več kot 700 prostovoljcev, ki so se vključili v mrežo. Ključni namen projekta je bil spodbuditi ljudi, naj se ozrejo okoli sebe in pomagajo starejšim iz svojega okolja.

Naj mladinski projekt za leto 2019 je postal Živa knjižnica – Ne sodi knjige po platnicah! v izvedbi Društva informacijski center Legebitra. Gre za projekt, s katerim izvajalci želijo prispevati k osveščanju o človekovih pravicah, predsodkih in stereotipih, in sicer preko posameznih prostovoljcev, ki se identificirajo kot pripadniki manjšin, ki so se v življenju morali soočati s predsodki in ki v projektu predstavljajo »knjige«, ki si jih izposojajo »bralci«. Izvedbo projekta je omogočila vključitev številnih mladih prostovoljcev.

Posebno priznanje za projekt pa je prejelo Športno društvo Šentviška gora, in sicer za festival Gora rocka 2019. Namen glasbenega festivala je bil pokazati, da se mladi lahko zabavajo in hkrati naredijo nekaj dobrega za družbo. Vsako leto tako organizirajo festival, s katerim zbirajo sredstva za različne projekte in organizacije. V letu 2019 je tako vas s 100 prebivalci gostila 12.000 udeležencev, zbrali pa so 27.000 evrov.

Najmlajši (do 19 let) Naj prostovoljec je postal Kristjan Veber, in sicer na predlog Celjskega mladinskega centra. Prostovoljec je v letu 2019 organiziral številne predvsem humanitarne dogodke, zaradi katerih je bil že v lokalnem okolju izbran za naj prostovoljca in faco leta 2019. Njegova posebna odlika je, da v svoje delo pritegne številne druge, predvsem mlade prostovoljce; v letu 2019 jih je bilo več kot 100. Najmlajša Naj prostovoljka v isti starostni skupini je postala Nives Žlof Androjna, in sicer na predlog Slovenske filantropije. Mlada prostovoljka je svojo pot pričela z nudenjem učne pomoči otrokom priseljencev, vendar ni ostalo zgolj pri tem; svoje izkušnje namreč upodablja tudi s fotografijo, videom in celo gledališko predstavo. Prav tako je pod okriljem Slovenske filantropije aktivno sodelovala pri mednarodnih in številnih drugih dogodkih, aktivna pa je tudi na področju osveščanja o okoljskih spremembah.

Naj prostovoljec v starostni skupini 20-29 let je postal  Miha Ivanetič, in sicer na predlog Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Prostovoljec je bil v letu 2019 izjemno aktiven (900 prostovoljskih ur), pri čemer je vodil lokalno skupino mladih skavtov ter v letu 2019 posebej aktivno lokalno enoto skavtov. Prostovoljec pa hkrati vodi skupino, ki organizira obsežen vsakoletni projekt Luč miru iz Betlehema, pri čemer je prevzel številne odgovornosti. Naj prostovoljka v isti starostni skupini je postala Blažka Tana Logar, in sicer na predlog Javnega zavoda Mladi zmaji. Delo prostovoljke zajema številne aktivnosti, tako v okviru mladinskega centra kot zagonu mladinskega programa v Logatcu in dogodkov na Fakulteti za socialno delo. Njena zagnanost se kaže pri vzpostavljanju različnih mladinskih aktivnosti, tako pri različnih organizacijah kot v različnih občinah.

Naj prostovoljec v starostni skupini 30 ali več let je postal Zvonko Polanič, in sicer na predlog Mladinskega centra Prlekije. Prostovoljec deluje v okviru mladinskega centra in gasilskega društva kot organizator prostovoljstva, ki uspešno mobilizira mlade za prostovoljsko delo in ima ogromno inovativnih idej, s čimer v prakso vnaša tudi medgeneracijsko sodelovanje. Naj prostovoljka v isti starostni skupini je postala Stanislava Žargar, in sicer na predlog Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Dolgoletna prostovoljka, ki redno dela z gluhoslepimi (ljudje s hkratno okvaro vida in sluha), je v letu 2019 opravila 755 ur dela na področju usposabljanja in rehabilitacije gluhoslepih, kot tolmačica na različnih dogodkih ter spremljevalka gluhoslepim; poleg tega pa je svoja znanja kot mentorica na področju sporazumevanja z gluhoslepimi in spremljanja uspešno  prenašala tudi na mlajše generacije.

Posebno priznanje za svoje prostovoljsko delo je prejela Anka Kolenc, in sicer na predlog Zavoda za razvoj zavesti – Družinskega gledališča Kolenc. Anka Kolenc je dolgoletna (od l. 1977) prostovoljka, ki je v teh letih delovala v več lokalnih organizacijah in bil aktivna na področju kulture in umetnosti, etnologije ter naravoslovja. Za svoje delo je v teh letih že prejela številna priznanja, svoja znanja in izkušnje pa tudi redno prenaša na mlajše generacije.

Naj mladinska voditeljica leta 2019 je postala Mirjam Tolar, in sicer na predlog Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Mirjam Tolar je v letu 2019 opravila zelo obsežno delo (800 ur) pri skavtih, kjer je delovala kot vodja lokalne enote, kot pripravljavka izobraževanj in gradiv na državni ravni, vodja partnerskega projekta s Karitas; aktivna pa je bila tudi pri sodelovanju z drugimi strukturami, med drugim v občinskem svetu za mladinsko dejavnost.

Jeseni so z izbranimi prostovoljkami, prostovoljci in organizacijami posneli prispevke, ki predstavljajo nprojekte. Prav tako pa sta svoje misli in želje ob razglasitvi delila predsednik RS Borut Pahor in predsednica MSS Anja Fortuna.

Nagovora in prispevke o nagrajenih projektih najdete tukaj.

Vir: Mladinski svet Slovenije in prostovoljstvo.org

.