V četrtek, 4. februarja, je Mreža MaMa organizirala prvi spletni posvet mladinskih centrov v letošnjem letu, ki predstavlja nadaljevanje dobre prakse iz leta 2020 in je tako že peti posvet zapovrstjo. Na Mreži MaMa posvete redno organizirajo z namenom povezovanja mladinskih centrov glede na potrebe, ki jih izpostavijo predstavniki in predstavnice mladinskih centrov. Na prvem letošnjem posvetu so govorili o tem, kako v času epidemije, torej času, ko mladinsko delo poteka digitalno, ujeti mlade. Namen tokratnega posveta je bil predstaviti, kakšne so obstoječe prakse doseganja mladih, ob tem pa najti rešitve, da bi bili obiski digitalnih aktivnosti še večji. 

Posvet se je pričel s pozdravom direktorice Mreže MaMa, Maje Hostnik: “Veseli me, da tudi v letošnjem letu nadaljujemo s serijo posvetov mladinskih centrov. Evalvacija preteklih posvetov je pokazala, da si želite odpreti tematiko, kako nasloviti mlade in jih vključevati v vaše aktivnosti, čemur smo namenili današnji posvet. Zagotovim lahko, da se bodo posveti nadaljevali tudi v prihodnje in glede na to, da se približuje predsedovanje Slovenije Svetu EU, vsebin zagotovo ne bo manjkalo. V prihodnosti načrtujemo dogodke predvsem na temo državljanski prostori in participacija.”

Nadaljevali so s kratko predstavitvijo novoustanovljene delovne skupine “Digitalni mladinski centri”, ki so jo na Mreži MaMa oblikovali na pobudo Javnega zavoda Mladi zmaji. Na prvem srečanju delovne skupine so že oblikovali kriterije za digitalne mladinske centre in ugotovili, da se ti od fizičnih mladinskih centrih razlikujejo v nekaj posebnostih. Digitalni mladinski center je prisoten 24 ur na dan, zato je dobro, da vzpostavi urnik delovanja. Digitalni mladinski centri zahtevajo tudi informacijsko in računalniško pismenost mladinskih delavk in delavcev, zaradi njihove spletne narave pa lahko mladi hkrati obiskujejo različne mladinske centre.

V nadaljevanju posveta je sledilo skupinsko delo, v okviru katerega so udeleženci izmenjali dobre prakse nagovarjanja in vključevanja mladih. Posamezna skupina je pripravila tudi načrt in opredelila korake, kaj bo vsak mladinski center naredil na tem, da bodo na aktivnosti privabili še več mladih.

Mladinski centri so kot dobre prakse pri pridobivanju mladih med drugim izpostavili uporabo socialnih omrežij (objave, “live” dogodke, nagradne igre in kvize), prav tako različne tematske dogodke preko Zooma in Discorda. Obiskane so tudi virtualne razstave in informiranje mladih preko spletnih strani mladinskih centrov. V obdobju epidemije je bilo veliko bolj kot prej pomembno delo 1-na-1, učna pomoč mladim in svetovalnica za mlade. 

Predstavniki in predstavnice mladinskih centrov menijo, da lahko več mladih dosežejo z mreženjem z ostalimi mladinskimi organizacijami. Dober način za povečevanje dosega mladih vidijo tudi v predstavitvah mladinskih centrov na šolah, čemur bodo posvetili več pozornosti v prihodnjih mesecih. Nekateri načrtujejo vzpostavitev mobilnega mladinskega centra, saj bodo tako lahko dosegli širši krog mladih, tudi tistih na ruralnih območjih. Kljub zaprtju mladinskih centrov pa mladinski delavci in delavke v času karantene čas izkoriščajo za opremljanje ali prenovo mladinskih centrov ter načrtovanje aktivnosti v živo, ki jih bodo pričeli izvajati, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere.

Vir in foto: Mladinska mreža MaMa