V petek, 23.10.2020 je potekala 6. seja Sveta Vlade RS za mladino (SVM) in prvič so se člani seje udeležili na daljavo v digitalni obliki. Svet Vlade RS za mladino omogoča dialog med predstavniki mladih in predstavniki vlade ter oblikovanje politik za mlade. Predstavniki ministrstev in predstavniki mladih so na tokratni seji obravnavali aktualne teme povezane z mladimi in načrte za prihodnje. Sejo je vodila predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ),  v.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores.

S strani Vlade RS so bili na seji prisotni: Minister Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, državna sekretarka Ministrstva za kulturo Ignacija Fridl Jarc, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Robert Rožac, predstavnica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje Agata Zupančič,  predstavnica Direktorata za trg dela in zaposlovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mojca Pršina in predstavnik Ministrstva za javno upravo Nejc Šporin.

Mlade pa so tokrat na seji sveta predstavljali: podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Jaka Matičič, predstavnik mladinskih centrov Miha Peternel, predstavnik mladinskih organizacij Martin Nahtigal, predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije Maja Kalin, predstavnik Nevladnih organizacij Žiga Štajnbaher, predstavnik Mladinskih svetov in lokalne skupnosti Matic Matjašič.

Uvodoma so predstavniki ministrstev predstavili izvedene ukrepe na področju mladih in imenovali koordinatorje za mladinske vsebine po posameznih resorjih. Obravnavali so predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) glede delovne skupine za pripravništva in vajeništva ter se dogovorili, da delovno skupino za vajeništva vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), za pripravništva pa MDDSZ. Seznanili so se tudi z letnim posvetom za mladinski sektor, katerega osrednja tema bo participacija mladih in državljanski prostori. Točka dnevnega reda je bila tudi prihodnost financiranja mladinskega sektorja, pri čemer je bilo v ospredju redno in višje financiranje mladinskega sektorja iz integralnih sredstev in umeščanje mladih v projekte naslednje finančne perspektive. Urad RS za mladino bo pričel dialog s člani SVM glede povečanja sredstev za naslednji javni poziv ter pri tem naredil analizo potreb in ocenil višino sredstev.

Predstavniki mladih so zagovarjali interese mladih, predvsem so jih zanimali projekti za prihodnje in kako bo vlada rešila stanovanjsko problematiko mladih. Izpostavili so, da je v času epidemije zelo pomembno vključevanje mladih v družbo in zagotavljanje stabilnosti in varnosti mladih v prihodnje.

S strani Mladinskega sveta Slovenije je bila predstavljena tudi raziskava o mladih v času epidemije koronovirusa COVID-19, ki je pokazala, da so se mladi v prvem valu epidemije srečevali z mnogimi ovirami povezanimi z druženjem, socialno distanco in študijem na daljavo, ki je na nek način zmanjšal samo kakovost izobraževanja. Prav tako pa so se mnogi selili iz študentskih okolji v svoja domača okolja, kar jim je povzročilo dodatne stroške in s tem tudi drugačno organizacijo življenja. Mladi so v raziskavi izpostavili, da je bilo na trgu dela manj povpraševanja po delu in so pogrešali dodatne programe za aktivno preživljanje prostega časa na področju neformalnega izobraževanja. Na podlagi ugotovitev narejene raziskave so predlagali, da se oblikujejo razpisi in ukrepi za blaženje posledic, ki so nastale zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije.

Veseli dejstvo, da je bilo za mlade v zadnjem obdobju realiziranih precej ukrepov za njihovo varnejšo prihodnost in vključevanje v družbo. Izvedeni ukrepi in politike se nanašajo tako na preventivne programe kot tudi na tiste, ki omogočajo hitro vključitev mladih v družbo, ki se v zadnjih letih spreminja iz meseca v mesec.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport imajo v prihodnje v načrtu izvajanje dualnega sistema vajeništva za srednje šole in osnove podjetništva ter finančne pismenosti v izobraževanju, vse do univerzitetnega dela. Na področju zaposlovanja in spodbujanja zaposlovanja mladih je v načrtu nadaljevanje programa prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki je tudi strateška usmeritev za zmanjševanje brezposelnosti mladih. Na področju vajeništva opažajo manj zanimanja med dijaki, zato bodo okrepili promocijo vajeništva med mladimi. Na področju mladinskega sektorja je v.d. direktorice URSM, mag. Dolores Kores izpostavila, da bodo v prihodnje namenili več pozornosti raziskovanju. Februarja 2021 pričakujejo rezultate raziskava Mladina 2020, ki bo osnova za oblikovanje novih politik na področju mladih v prihodnje ter podlaga za nov nacionalni program za mladino. Prihodnje leto bo Slovenija predsedovala Svetu EU, katerega nosilna tema je Participacija in prostori za vse. Več pozornosti bo namenjeno tudi kakovosti mladinskega dela, pripravi finančnih mehanizmov za okrevanje po času epidemije koronavirusa covid-19 ter usmerjanje projektov v digitalni in zeleni razvoj.

Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka ministrstva za kulturo, je izpostavila, da so se srečali s predstavniki Mladinskega sveta Slovenije takoj po nastopu novega mandata in stopili v kontakt z URSM ter se dogovorili za promocijo kulturnih vsebin v okviru njihovih možnosti, predvsem branja in bralne kulture ter tudi z namenom ozaveščanja mladih pripravili objavo na portalu mlad.si. S spodbujanjem bralne kulture med mladimi bodo nadaljevali tudi v prihodnje, sodelovali pri vzgojno izobraževalnih in kulturnih vsebinah. Prav tako bodo več pozornosti namenili digitalnim platformam in si prizadevali kulturne vsebine narediti bolj privlačne.

Mojca Pršina z Direktorata za trg dela in zaposlovanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je izpostavila, da bodo nadaljevali z realizacijo ukrepov za zaposlovanje mladih ter izvajanjem aktivne politike zaposlovanja. Za zelo učinkovite ukrepe so se izkazali ukrepi za subvencioniranje trajnostnih zaposlitev, kar na ministrstvu spodbujajo. Še vedno sta zelo uspešna ukrepa usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus, ki kažeta veliko stopnjo izhoda v zaposlitev. Mladim so na voljo različni ukrepi vključevanja na trg dela. Izpostavila je tudi program PUM-o, ki je namenjen mladim z ranljivih skupin, Javna dela in programe socialne aktivacije. Trenutne razmere so povzročile povečanje brezposelnosti, a so se prav mladi ob sproščanju ukrepov hitro zaposlili. Tudi v okviru sheme Jamstva za mlade načrtujejo nove ukrepe, ki bodo mladim zagotovila čim hitrejši vstop na trg dela po zaključenem izobraževanju.

Predstavnica Direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, Agata Zupančič, je izpostavila, da  zagovarjajo vseživljenski pristop k zdravju, ki vključuje mlade, njihova prioriteta pa je reševanje neenakosti v zdravju. Izzivi se kažejo predvsem na področju duševnega zdravja in čutiti je negotovost v družbi, saj se mladi na trenutno situacijo različno odzivajo. Veliko vlagajo v vzpostavitev centrov za duševno zdravje mladih, saj imajo v načrtu vzpostaviti 25 centrov, trenutno jih deluje že 10. Centri vključujejo tudi mobilne skupine na terenu. Gre za novost v slovenskem prostoru, ki jo uvajajo in izvajajo  postopoma skupaj z evalvacijo pa načrtujejo nadaljnje korake. NIJZ trenutno vzpostavlja t.i. operativno skupino za izvajanje psihološke pomoči po lokalnih okoljih.

Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor, Robert Rožac je izpostavil zagotavljanje najemnih stanovanj za mlade. Do leta 2023 imajo namen zagotoviti 2360 novih najemnih in oskrbovanih stanovanj, do leta 2026 pa še dodatnih 1333. V relativno kratkem časovnem obdobje bodo s spremembo stanovanjskega zakona uredili tudi sistem javne najemniške službe. S bodo pridobili nekaj dodatnih stanovanj, ki jih bodo dali v najem, z njimi pa bo upravljal javni sklad.

Minister Službe RS za izvajanje kohezijske politika, Zvonko Černač, je vse prisotne seznani, da je Vlada RS sprejela sklep o izvajanju Izvedbenega načrta nacionalnega programa za mladino 2020 in 2021 (da se čim prej po ministrstvih realizira programe iz nacionalnega progama). Povedal je, da se za področje mladih in mladinskih politik zagotavlja precej sredstev, vendar je potrebno izboljšati izvajanje mladinskih politik, s tem bolj optimalno načrtovanje in doseganje čim večjih učinkov. Izpostavil je še priprave za programe in operacije iz  kohezijske politike, ki izhajajo iz načrta za okrepitev odpornosti v povezavi s koronavirusom in sicer za okrevanje in okrepitev odpornosti po epidemiji koronavirusa: »Za vse programe, med njimi tudi za mlade, je predvidenih kar 2 milijarde nepovratnih sredstev in  3 milijarde povratnih sredstev, kar je pa tudi odvisno od delovanja na finančnih trgih, politike, ki se bodo izvajale na področju zdravstva, varstva starejših, debirokratizacije in trga dela. V prihodnje je cilj, da se čim bolj zmanjša razkorak med procesom izobraževanja in prvo zaposlitvijo med mladimi in da mladi čim prej vstopijo na trg dela.« V prihodnje je v načrtu 5 strukturnih sprememb in sicer trajnostna zelena rast, podporno okolje za podjetja, digitalizacija, strukturne spremembe inovacijskega sistema na področju raziskav in razvoja ter področje turizma in kulture, ki ju je epidemija najbolj prizadela.

Nejc Šporin z ministrstva za javno uprava je izpostavil, da kar nekaj  sredstev namenjajo za sofinanciranje Nevladnih organizacij, kamor se prijavljajo tudi organizacije mladinskega sektorja in črpajo sredstva tako s področja profesionalizacije nevladnih organizacij kot tudi iz drugih programov. Odprto pa ostaja še področje volilne zakonodaje in sicer e-volitve in nižanje starosti za volilno pravico, kar pa bodo v prihodnje še proučili.  

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v prvi vrsti ukrepe in podporne programe namenjajo podjetjem. Simon Zajc, državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavil, da v največji meri ukrepe koristijo prav mladi, kot so preventivni programi za spodbujanje podjetnosti med mladimi in spodbujanje podjetnosti učencev in dijakov ter vajeniški program. Med storitvami podpornega okolja nudijo brezplačno pomoč, informiranje in usposabljanje v sklopu tehnoloških parkov in inkubatorjev. V načrtu imajo finančne spodbude v več fazah podjetniške poti in sicer v obliki nepovratnih spodbud za mlada podjetja in za samostojne podjetnike.

Zvonko Černač, minister za kohezijsko politiko je ob zaključku še izpostavil, da je bila seja zelo dobra in učinkovita ter da so odpri pomembne teme, ki se tičejo mladih. Po njegovem mnenju je bilo v preteklosti izpeljanih že več projektov za mlade, načrtujejo pa jih tudi za v prihodnje. Vsem se je zahvalil za podporo in pomoč pri reševanju izzivov povezanih z epidemijo koronavirusa COVID-19 in še dodal: »Pomembno je, da v drugem valu ostanemo solidarni drug do drugega ter da si medsebojno pomagamo.«

Vir: Mreža MaMa