7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi – kako naš svet po covid krizi vrniti v sprejemljive tirnice življenja na način, da bo bolj pravičen za vse ter da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje, kot posamezniki in kot družba. Povabilo »Zgradimo pravičen in zdrav svet« nas spodbuja k iskanju boljših rešitev za delovanje družbe –in to na način, da bodo boljše za vse, tudi za tiste najbolj ranljive.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakostih v zdravju v letu 2011 in definiral »socialno-ekonomske neenakosti v zdravju« kot »tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepravične.«

V letu 2018 so se posvetili prikazu neenakosti v času ekonomske krize in pokazali, da nam je Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU tudi v času ekonomske krize uspelo ohraniti odnosno dobro zdravje prebivalstva kljub odnosno majhnim izdatkom za zdravstvo. Na primer razlike v prihodkih med slovenskimi regijami so se sicer zmanjšale, vendar kot posledica slabšega uspeha bogatejših regij in ne zaradi rasti v revnejših regijah. V času krize se je v Sloveniji povečala stopnja brezposelnosti. Še posebej dolgotrajna brezposelnost, kjer so bili v največji meri prizadeti nizko izobraženi in mladi od 15 do 24 let. Kar pomeni, da se breme krize med različnimi skupinami prebivalstva ni enakomerno in pravično porazdelilo.

V letu 2021 bodo temi neenakosti posvetili več pozornosti, saj je še posebej izpostavljena zaradi covid-19 bolezni in ukrepov za njeno zajezitev. NIJZ se je pri pripravi tretje publikacije o neenakostih v zdravju, ki bo izšla junija 2021, zato povezal z več nacionalnimi inštituti (IER, IRSSV, UMAR, OI), kar je omogočilo uporabo multisektorskih kompetenc in prineslo širše razumevanje neenakosti v zdravju in blagostanju tudi skozi prizmo političnih ukrepov, ki neenakosti lahko ustvarjajo.

Podatki SI-PANDA raziskave kažejo, da se je ekonomski položaj v zadnjih treh mesecih pred raziskavo v povprečju poslabšal približno 30 % prebivalcem Slovenije, od tega 15 % starejšim od 65 let in kar za 43 % tistim od 18. do 25 leta starosti. Najslabše pa svojo finančno situacijo zaznavajo samozaposleni in brezposelni - za katere so že leta 2018 zaznali, da so najbolj neugodno izšli iz gospodarske krize. Gre za mlade ljudi, mlade družine, tudi zato se je na zaznano novo ranljivost populacije mladih odraslih treba čim prej odzvati. SI-PANDA podatki na primer kažejo, da so se stroški za prehrano značilno bolj povečali v skupinah prebivalcev do 50 let, kjer to velja za skoraj polovico anketiranih. V večjem deležu so se povečali stroški za hrano tudi tistim, ki živijo z otroci, mlajšimi od 18 let (tako je odgovorilo 54,7 % anketirancev), v primerjavi s 34,3 % tistih, ki v svojem gospodinjstvu nimajo mladoletnih otrok. V največjem deležu so se povečali stroški za prehrano tistim, ki so odgovorili, da svojo finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnem anketiranja ocenjujejo  slabšo kot prej (58,4 %). Nekatere šole ukrepajo tako, da so na primer ohranile delovanje šolskih kuhinj za otroke, ki imajo subvencionirano prehrano. Priložnosti, da naredimo še kaj več ponujajo tudi aktivnosti na ravni EU, kot je Jamstvo za otroka.

Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je vstopna točka v proces bolj intenzivnega posvečanja tematikam neenakosti v zdravju in socialnim neenakostim.

Vir: NIJZ in uredništvo mlad.si