V Tehnološkem parku Ljubljana so preko spleta pripravili mednarodno konferenco »HealthDay.si 2020 z naslovom »Na vrednosti osnovan zdravstveni sistem – Odpiramo vrata novim priložnostim?«. Dogodek je spremljalo 152 udeležencev iz različnih držav in podjetij, ki delujejo na področju zdravstva in zdravstvene oskrbe, ponudnikov zdravstvenih storitev in regulatornih organov ter zdravnikov in drugih strokovnjakov s področja medicine. Letošnja rdeča nit konference je bila, kako izboljšati in vključiti personalizirano zdravljenje posameznika kot koncept zdravstvene oskrbe in tako izboljšati izide zdravljenja, zadovoljstvo bolnikov in finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov.

Udeležence konference je z uvodnim nagovorom pozdravil Jakob Šušterič, direktor podjetja MESI, ki je eden izmed ustanovnih članov skupnosti HealthDay.si. Kot človek z veliko izkušnjami na področju zdravstva in podjetništva je poudaril pomen zavedanja dejstva, da spremembe kreiramo vsi z vedenjem in odnosom (zdravstvo, zdravniki, pacienti in politični odločevalci). »Vsak člen verige se mora zavedati vloge v procesu in le tako bomo uspeli zgraditi na vrednosti osnovan zdravstveni sistem,« je prepričan.

John Nosta, mnenjski voditelj na področju digitalnega zdravja, kreativni mislec in strateg, ugotavlja, da je COVID samo pospešil razvoj, ki bi se tako ali tako zgodil. Človeštvo je po njegovem mnenju na točki preloma, kjer bo tehnologija z umetno inteligenco postala del vsakdana. Če bomo izkoristili to, kar nam ponuja, bomo dosegli boljšo in enostavnejšo diagnostiko, osebno obravnavo in boljše medicinske naprave.

Radiolog, podjetnik in zdravstveni informatik Woojin Kim je opomnil na to, da je 80% medicinskih podatkov težko dostopnih. Z njihovo obdelavo bi bilo moč doseči boljše rezultate in manjšo obremenitev zdravstva. Za to je potreben sistemski pristop z vključitvijo rudarjenja podatkov v vse faze vrednostne verige: od naročanja pacientov, do njihove obravnave, obdelave podatkov, sinhronizacije in integracije podatkov do končnih odločitev.

Cilj bomo dosegli s sodelovanjem, ne le na ravni ene bolnišnice ali države, temveč na ravni celotne EU. To dejstvo je poudaril Denis Horgan, predstavnik organizacije EAPM (European Alliance for Personalised Medicine), ki kot dobro prakso izpostavlja iniciativo »1 Million Genome«, ki se ne osredotoča le na pridobivanje genomskih podatkov, ampak tudi na zagotavljanje infrastrukture in zakonske podlage za raziskave genoma.

Spodbudno in pozitivno novico je na konferenci zaupala dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Rak dojke je tudi v Sloveniji eno najbolj razširjenih rakavih obolenj. Z metodami zgodnjega odkrivanja, tudi preko nacionalnih presejalnih programov, Slovenija dobro obvladuje bolezen. Dodatni preboj pa se je zgodil letos, ko je ZZZS odobrila financiranje tarčnih genskih testov, s katerimi lahko bolnice razvrstijo v bolj specifične skupine in jim na podlagi rezultatov ponudijo njim prilagojeno zdravljenje.

Prof. dr. Andrej Cör, specialist patolog, pomočnik direktorja in vodja raziskovalne dejavnosti v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, je predstavil način zdravljenja z mezenhimskimi matičnimi celicami in z njimi povezan terapevtski pristop regenerativne medicine. Opozoril je tudi na nevarno zavajanje javnosti s strani zasebnih klinik, ki oglašujejo tovrstno zdravljenje, pa ga v resnici ne izvajajo.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da vzdržnost slovenskega zdravstvenega, kot ga poznamo danes, ne mora biti dolgoročna niti finančno, niti kadrovsko. Potrebno se bo pogovoriti o optimizaciji, del odgovornosti pa bodo morali prevzeti tudi bolniki sami. Način plačevanja zdravstvenih storitev v Sloveniji je zastarel, saj ne odraža kakovosti opravljene storitve, kot tudi ne samih meril kakovosti.

Vir: Tehnološki park Ljubljana