Na uredništvo portala mlad.si je prispelo razmišljanje članice gibalnega teatra, Anke Zajc, ki deluje v dijaški skupini Teater Pozitiv pod okriljem KUD Pozitiv. Anka piše o epidemiji in njenem vplivu na nastajanje novega gledališkega projekta in kako se je ekipa spoprijela z novimi načini ustvarjanja predstave. Več v nadaljevanju…

Bil je teden pred našim delovnim vikendom. Sedimo na pijači in se pogovarjamo, kako bo naslednji vikend produktiven, ustvarjalen, carski. Potem pa iz danes na jutri zaprejo šole, študentske domove in naš Kreatorij. Iz jasnega se je v trenutku spremenilo v oblačno.

Epidemija je zavzela našo malo državo in posledično spremenila tudi naše načrte. Člani KUD-a Pozitiv smo tako ostali brez naših prostorov in posledično vaj. Priznam, da je bilo na začetku vse prej kot veselo, obe gledališki skupini, ki delujeta v okviru Teatra Pozitiv sta bili v polnem teku kreiranja naših predstav. S skupino Ivan Cankar, v kateri se posvečamo dramskemu teatru in ima znotraj uprizoritve pomembno vlogo prav besedilo, smo se letos prvič povezali z dramatičarko Simono Semenič, ki nam pomaga pri kreiranju teksta. Simona je trenutno ena vidnejših dramatičark v slovenskem gledališkem prostoru, zato nam sodelovanje z njo veliko pomeni. Letošnji gledališki projekt skupine Ivan Cankar je za navdih vzel dela in razmišljanje kontroverznega prihoterapevta Sigmunda Freuda, do česar smo se vzajemno kritično opredelili, vrti pa se okrog iskanja razlogov za nastanek določenih človekovih dejanj v tem zmedenem svetu. V predstavi tako iščemo vprašanja in resnico v horoskopu, na internetu, v Freudih spisih, pri prijatelju, v gledališču in na KAVČU. Izhajali smo iz ideje, kako dandanes za vsakim našim dejanjem obstaja ozadje in kako vsi več vedo o nas kot mi sami. Sami si želimo poiskati odgovore in lastno resnico, a jo v tem velikem spletu »pravilnih odgovorov« le še bolj izgubimo. Idej je bilo ogromno, tekst  je bil v nastajanju, čakala nas je le še premiera, ki bi jo morali izvesti 21. aprila. Prve dneve po razglasitvi epidemije smo tako še odpirali možnosti prestavitve delovnega vikenda in kasneje premiere, ampak sčasoma smo morali sprejeti odločitev. Premiera bo, če bo virus dovolil, naslednje šolsko leto v jeseni. Naše glave, polne idej, pa so bile primorane ostati doma.

KUD Pozitiv je znan po tem, da nikoli ne počiva in tudi tokrat je sprejel izziv, da svoje član še naprej vodi. Vaje smo tako preselili v virtualno okolje. Srečanja imamo redno in še naprej raziskujemo teme, ki jih bomo vključili v predstavo. Tako Dijaški dom Ivana Cankarja, v okviru katerega KUD Pozitiv deluje in Pozitiv sam, sta aktivna tudi na socialnih omrežjih – Instagramu in Facebooku, kjer trenutno redno objavljamo slike iz naftalina ter s tem današnje generacije Pozitivcev povezujemo z generacijami, ki so pred 24. leti skupino ustanovili. S tem želimo ohranjati spomin na vse dogodke, akcije, druženja, ki smo jih izpeljali. Fotografije pa nas tudi opomnijo, kako je Pozitiv res ena velika družina. V njem se je namreč zamenjalo že veliko generacij, ljudje prihajajo in odhajajo, kljub temu pa med vsemi člani ostaja neka posebna vez. Na srečanjih in dogodkih se starostne meje zabrišejo in vsi postanemo ekipa in skupina ljudi, ki nas druži ljubezen do igre, giba in teksta. In prav to je čar KUD-a Pozitiv. Ob gledanju starih fotografij me tako navda prijetna misel, da bo Pozitiv za vedno, če ne drugega, bodo predstave za vedno ostale vrhunske. Posnetke iz arhiva bomo od sedaj naprej na ogled ponujali tudi preko »watch partyja« na Facebook strani Dijaškega doma Ivan Cankar in vodili Kreatorij TEVE ter s tem redni tedenski program Kreatorija preselili na splet. Gre za še eno izmed novosti, preko katere bomo ostali povezani kljub trenutni situacij.

Vir: Anka Zajc, KUD Pozitiv

Foto: Teater Pozitiv, skupina Ivan Cankar