Burja Podlesnik je Velenjčanka, ki jo je letos pot po zaključeni maturi na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji v Ljubljani, vodila na Švedsko. Tam v majhnem mestu Härnösand študira ples. Z Burjo smo se pogovarjali o študiju, življenju in razmerah glede koronavirusa COVID-19 na Švedskem.

Zakaj si se odločila za svoje nadaljnjo izobraževanje na Švedskem?

Ob razmišljanju o mojem nadaljnjem šolanju sem bila že dolgo prepričana, da se želim izobraževati v smeri sodobnega plesa. Premišljevala sem tudi o študiju plesa v Sloveniji, ampak me je od nekdaj bolj vleklo v tujino. Ko sem naletela na ta program na internetu in se povezala z njegovo vodjo sem spoznala, da to super priložnost za naslednji korak moje plesne poti. Švedska se mi je zdela precej oddaljena, ampak zdaj ko sem tukaj, sem brez pomislekov, da sem se odločila prav. 

Lahko predstaviš svoj študij na Švedskem.

Letos sem začela svoje izobraževanje pod okriljem programa Härnösands folkhögskola New Education for Contemporary Dance. Program sodi med višje izobrazbe, ki na Švedskem veljajo za prehodne programe med srednjo šolo in univerzo. Ker je program prehodne stopnje je od posameznika odvisno koliko časa se bo v programu izobraževal, tako velja vsaj za umetniške programe. Kot del programa imam namen na Švedskem ostati eno leto, po tem pa bom videla kam me bo ples popeljal naprej.

Svoje dneve po navadi začenjam ob 8. uri zjutraj in končam okoli 18. ure zvečer. Ta čas preživim v plesnem studiu, kjer se udeležujem klasov baleta, moderne plesne tehnike, kompozicije, improvizacije in še mnogo drugih stvari. Delovne so tudi sobote, vendar končamo že pred 12. uro. Po dobrem mesecu dni bivanja na Švedskem lahko povem, da program zahteva veliko kondicije, fokusa, odprto-miselnost in kreativnost.

Kako se pripravljaš na študij v tujini, kaj vse je potrebno pripraviti in organizirati ko se odpraviš na študij v tujino?

Na študij v tujini se nisem posebno pripravljala. Kot je značilno zame, se je vse uredilo zadnjo minuto. Na srečo je študij nudil študentski dom, tako da nisem imela težav z iskanjem prebivališča. Težko je bilo presoditi koliko oblek potrebujem in koliko »krame« si lahko privoščim odnesti s sabo. Mesec dni po mojem prihodu pa sem iz Slovenija prejela paket oblačil, prevlek in drugih stvari, za katere ni bilo prostora v kovčku. Veliko časa je vzelo iskanje najbolj ugodnega in smiselnega prevoza, poleg tega pa bo potrebno dobro premisliti, kdaj se splača priti na obisk domov.

Vemo, da je Švedska edina država v Evropi, ki se je z novim koronavirusom COVID-19 spopadla na drugačen način kot ostale države. Kako si doživela drugačno soočanje Švedov s korona virusom, kako si se nanj privadila?

Ko sem prispela na Švedsko sem imela najprej postanek na letališču v Stockholmu od koder sem  letela naprej do Sundsvalla, mesta blizu moje šole. Na letališču nekaj ljudi ni nosilo maske vendar se mi to ni zdelo nenavadno, saj je bil prostor velik in odprt. Šele ko sem prvič stopila v trgovino izven letališča sem opazila čudne poglede, ki sem jih bila deležna ob nošenju maske. Mask sploh ne uporabljajo. Nisem potrebovala dolgo časa, da sem tudi sama opustila nošenje maske. Ne glede na neprijetnost, ki jo nošenje maske lahko prinese sem se sprva brez nje počutila golo in izpostavljeno. Plasti blaga, ki je ščitila moj obraz, danes ne pogrešam več. Mesto v katerem živim je majhno in počutim se varno. Naučila sem se zaupati in spoštovati švedskemu načinu soočanja s korono, ki karanteno posamezniku pripiše šele ob kazanju bolezenskih znakov. Ljudje se trudijo ohranjati razdaljo in zaupam jim, da se ob slabem počutju izolirajo.

Kako bi po svojih opažanjih opredelila odnos splošne javnosti do koronavirusa COVID-19 na Švedskem v primerjavi s Slovenijo?

Tudi, če lahko na hiter pogled življenje na Švedskem zamenjamo za življenje pred koronavirusom, kljub temu življenje poteka drugače. Ljudje med seboj ohranjajo razdaljo in od sošolcev sem že slišala nekaj zgodb o tem kako so bili v trgovini »nadrti« s strani starejših ljudi, ker niso držali primerne medsebojne razdalje. Na Švedskem tako kot v Sloveniji ranljivejša starostna skupina ravna previdneje od drugih. Ne dolgo nazaj sem slišala o porastu primerov okužb s koronavirusom v Stockholmu. Virus se je večinoma širil med mladimi, ki so prirejali zabave in kršili priporočila vlade. Ta vikend sem tudi sama obiskala Stockholm zaradi plesne avdicije. Ulice so bile polne in ljudje so se mi zdeli sproščeni. Zaradi velike podobnosti s svetom »brez korone« sem se sredi dneva vprašala, kako jim uspe živeti v takšen tempu medtem ko druge države le zaostrujejo ukrepe

Kako pa zaradi novega koronavirusa COVID-19 poteka izobraževalni proces?

Zaradi korone smo v izobraževalnem procesu zelo pazljivi. Večina članov razreda ne prihaja iz Švedske, zato smo zaradi varnosti vsi preživeli prvi teden izobraževanja v karanteni. Razred deluje kot kolektiv, kjer se o vsaki situaciji dobro premisli in o njej debatira. Situacije so po navadi razna potovanja ali slabo počutje posameznika. Če član razreda zboli, ta ostane doma in se ne priključi programu, dokler se njegov test na koronavirus ne izkaže za negativnega.

Glede potovanj drugače ravnamo s potovanji znotraj in zunaj Švedske. Tudi če vlada ne zahteva karantene za turiste ali vračanja nazaj na Švedsko, smo v razredu ta ukrep zaostrili. Kdorkoli pripotuje k nam izven Švedske mora za en teden v karanteno. Previdni smo tudi zato, ker podobni plesni programi locirani izven Švedske zaradi koronavirusa ne morejo delovati ali pa delujejo le delno. Zavedamo se kako posebna je naša situacija in kako hvaležni smo lahko, da naš program poteka v polnem zagonu. Smo skupina, ki cele dneve skupaj pleše, se poti in si deli tudi fizični kontakt. Ker želimo nadaljevati v tako dobrih pogojih se kot posamezniki odrekamo nepotrebnemu izpostavljanju situacijam kot so zabave, pubi ali prepogosti obiski trgovin in v tem smislu poskušamo ostajati le v krogu našega razreda. Kot skupina poskušamo delovati kot tako imenovani »social bubble«.

Kako si se sama prilagodila življenju na Švedskem? Ti je všeč njihova kultura, si osvojila jezik?

Prilagoditev se je zgodila precej naravno. V študentskem domu, kjer prebivam sem se že od prihoda počutila prijetno in varno. Življenje v malem mestu Härnösand  ni preveč bujno, atmosfera pa se mi zdi podobna tisti iz mojega domačega kraja Velenja. Nekaj švedske kulture sem spoznala s pomočjo mojih švedskih sošolk, ki so me med drugim naučile tudi nekaj švedskih besed. Več od teh nekaj besed pa žal ne znam. Program poteka v angleščini, tako da se ne nahajam v situaciji, ki bi od mene zahtevala obvladanje švedščine. Program pa med drugim zavzema veliko mojega časa in energije, tako da si ob tem težko predstavljam učenja novega jezika.

Kaj te je na Švedskem najbolj pozitivno in najbolj negativno presenetilo?

Na Švedskem me je najbolj pozitivno presenetila ozaveščenost glede podnebnih sprememb in njihovo »zeleno razmišljanje«. Ločevanje odpadkov je tukaj zelo specifično, bio odpadke pa uporabljajo tudi za proizvodnjo določenega goriva. Glede dosedanjega bivanja na Švedskem sem zelo zadovoljna, mori pa me vedno hitrejše zahajanje sonca. V strahu pričakujem kratke decembrske dni, ko bo svetlo le pet ur. Sonce bo vzšlo okoli devete ure zjutraj in zašlo okoli druge ure popoldan. To me je precej negativno presenetilo, hkrati pa se tolažim, da se bodo kratki dnevi oddolžili z dolgimi ob toplejših mesecih.

Vir: Uredništvo Mlad.si