V uredništvu mlad.si smo se po razglasitvi rezultatov mature 2020/2021 pogovarjali z zlatim maturantom Markom Berkenjačevićem. Slednji je na letošnji maturi dosegel 32 točk in bo svojo pot nadaljeval na Medicinski fakulteri Univerze v Ljubljani. Povedal nam je kako je potekalo letošnje posebno šolsko leto, kako so izgledale priprave na maturo in kakšno je bilo veselje po končani maturi. 

Letošnje šolsko leto je bilo prav posebno, kako stresno je bilo za tebe? Je bilo težje, mogoče v nekaterih pogledih tudi lažje in kako je šolanje od doma vplivalo na tebe in tvoje sošolce?

Šolsko leto zame ni bilo posebej stresno, vsaj glede šolskih stvari in učenja. Malo večji pritisk sem čutil v času mature, ampak sem tudi to preživel. Šolanje na daljavo zame ni bilo posebej velik izziv. Lahko sem več spal, jedel med urami ter se pogovarjal s prijatelji, če nas snov ni zanimala. Poleg dobrih pa je šolanje na daljavo imelo tudi negativne učinke. Nismo se družili v živo, nekateri so ustvarili tak primanjkljaj v snovi, da ga je bilo nemogoče nadoknaditi. Najhuje pa je bilo to, da sem imel občutek, kot da sem cel dan delal nekaj za šolo, zaradi oddajanja nalog itd.

Kako so potekale priprave na maturo, misliš, da je bilo zaradi šolanja od doma težje kot pretekla šolska leta?

Mislim, da precej podobno kot pretekla leta, le da na daljavo. Profesorji so odpredavali snov, mi pa smo poslušali in jo sami utrdili. Problem je predstavljal le praktični del pri naravoslovnih predmetih in pomanjkanje debate pri npr. slovenščini in filozofiji. Priprave so bile zagotovo težje, saj smo morali sami poiskati motivacijo in si razporediti čas. Učenje pa je otežilo tudi pomanjkanje socialnih stikov in oddihov – pavze od učenja, ki so prav tako pomembni.

Kako pa je zaradi epidemije in ukrepov potekala sama matura?

Potekala je tako kot vedno. Ric je težavnost mature bojda priredil, a teh prilagoditev nihče od maturantov ni zaznal.

Prikrajšani ste bili tudi za maturantski ples, si bil precej razočaran?

To, da nismo imeli maturantskega plesa, me zelo jezi. Prikrajšani smo bili za nekakšen vrhunec gimnazijskih let in pravo »slovo« od šole. Žal mi je tudi, da nismo imeli plesnih vaj, ker so mi bile te že v osnovni šoli zelo všeč in sem se med njimi zelo zabaval.

Kakšno pa je bilo olajšanje po končani maturi in veselje ob uspehu in nazivu zlatega maturanta?

Po koncu mature sem se najprej počutil praznega – Kaj pa zdaj, ko je konec? Odgovor sem našel v tabornikih, saj smo le nekaj dni po končani maturi šli na taborjenje v Ribno. Tam sem bil vodja programa gozdovnikov in gozdovnic (otrok od 6. do 9. razreda). To je bila še ena čudovita in nepozabna izkušnja, ki pa mi je tudi pomagala pri tem, da sem za 10 dni pozabil na maturo. Ko pa sem videl rezultate, pa sem najprej začutil predvsem olajšanje, da bom lahko šel na željeno fakulteto. Naziv zlatega maturanta se lepo sliši in je koristen (za pridobitev Zoisove štipendije, prijavi v študentski dom), a v resnici nima večjega pomena. 

Kam te bo bo pot vodila naprej, v katero študijsko smer in zakaj?

Študirat grem medicino v Ljubljano. To sem izbral, ker me to področje zanima, in ker je zelo zanimivo, delo pa ni monotono. Rad pa tudi delam z ljudmi in ne maram dela v zaprti pisarni odrezan od sveta.

Kaj pa bi svetoval vsem bodočim maturantom?

Začnite se intenzivno učiti pravočasno (vsaj 3 tedne pred testom za vsak predmet) in ne sekirajte se preveč. Če k stvari pristopiš z mirno glavo, boš lažje odpisal maturo, pa tudi rezultat bo boljši. In še nekaj za vse gimnazijce in bodoče gimnazijce. Uživajte srednješolsko življenje – družite se, žurajte, spoznavajte nove ljudi in ne pretiravajte z učenjem.

Vir: uredništvo mlad.si