Danes, 15.maja, obeležujemo mednarodni dan družine, ki ga je leta 1993 razglasila Generalna skupščina združenih narodov, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami.

Slovenski družinski zakonik, sprejet v letu 2017, opredeljuje družino kot življenjsko skupnost otroka, mlajšega od 18 let, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo.

Po podatkih registrskega popisa prebivalstva 2018 je bilo v Sloveniji 577.544 družin. Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki (800.000). Med družinami zunajzakonskih parov je bilo relativno trikrat več vzpostavljenih družin (10,7 %) kot med družinami zakonskih parov (3,6 %). V Svetovni raziskavi vrednot, ki je bila izvedena v okviru raziskovanja Slovensko javno mnenje v letu 2011, je družino kot najpomembnejšo vrednoto v življenju prepoznalo 89 % polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Raziskava Madina 2018/2019 je pokazala, da je izvorna družina za mlade zelo pomembna in, da so mladi z  družinskim življenjem zadovoljni. Tradicionalne vrednote, kot je poroka, so nekoliko manj pomembne, vendar imajo lastni otroci zelo pomembno vlogo, zlasti za mlade ženske. Mladi, ki imajo starše z nižjo stopnjo izobrazbe, nekoliko bolj cenijo tako poroko kot tudi starševstvo. Slovenska družba je pogosto označena kot “osrediščena na otroka” z “odgovornim starševstvom” in “protektivnim otroštvom”, predvsem zaradi velikega angažmaja staršev za otrokovo dobro počutje in to navkljub tradiciji polne zaposlenosti obeh staršev. Ključne ugotovitve raziskave so, da od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej kažejo rezultati pri mladih v Sloveniji na utrditev trendov osredotočenosti na družino. Mladi so s svojimi starši tesno povezani, večina prejema veliko starševske podpore in ta odnos mladi ocenjujejo kot dober. Oblikovanje lastne družine ostaja za večino mladih pomembna vrednota. Kar 90 % vprašanih mladih v Sloveniji si želi imeti (v povprečju približno 2) otroka pred 28. letom starosti.

"Družina je temeljna in naravna, povsem edinstvena obenem pa nadvse kompleksna osnovna enota družbe; da komaj vsemu slediš. Pečat ji dajo posebne navade, finte pri druženju, specifično čustvovanje in neponovljiva doživetja. Nikoli ni dolgčas, vsak čla(e)n se neprenehoma spreminja; zato je vsakdanji izziv za razvoj čustvene kondicije, fleksibilnosti, senzitivnosti in iskrenosti. Če družina zmore izražati in sprejemati širok spekter čustev, se bolje razvija in bolj ji je prijetno, če pa ne, pomeni, da sta ji iskrenost in ranljivost tuji, nenavadni in se ju boji. Za njun razvoj je potrebno biti korajžen. To res ni hec. Biti ranljiv v odnosu z bližnjimi je precejšnje tveganje, saj nikoli ne moreš točno vedeti, ali bo  drugi v tej tvoji čustveni noti s tabo zavibriral, ali pa bo disharmonija taka, da se ti bo kar vrtelo in se še dolgo ne boš mogel več odpreti, zaupati in verjeti, da te bo drugi začutil in ti bo v oporo, saj je bolečina premočna in porablja ti energijo, po drugi strani pa vedno znova daje možnost za preverjanje vere in upanja, ali bo naslednjič boljše, bolj ljubeče in povezano. Če zmoreš ob takih izzivih, ki jih nikoli nikomur ne zmanjka, verjeti, da se odnosi lahko postopno razvijajo v bolj ljubeče in sočutne, je krasno. Verjeti, da z iskreno ljubeznijo lahko edino kaj pametnega narediš zase in za odnos z ljubljeno osebo,  je edina prava smer. Prav odločitev para za preseganje starih in pogosto nezrelih, včasih celo trapastih vzorcev vedenja in čustvovanja, je odločilna, ali bo par zmogel  zdrav in na splošno zadovoljen odnos, na katerega bo lahko ponosen. Pot nikakor lahka; je pestra, tudi boleča, vsekakor pa nenadomestljivo čarobna! Tri, štiri, zdaj!" Tako je družino opisala dr. Andreja Poljanec, univ.dipl.psih, spec. zakonske in družinske terapije.

Za mnenje smo vprašali tudi gospo Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. O slovenskih družinah in o tem, kako so bili pred mnogimi desetletji, ko je prvič prestopila prag Zveze prijateljev mladine, časi, otroci, mladi in družine, za katere so skrbno pripravljali in uresničevali programe, povsem drugačni, pravi:

“Danes smo Slovenci moderna družba, vpeti v globalno dogajanje. Na vseh področjih pa smo priče hitrim spremembam. Bolj moderni kot smo postajali, več družin v stiski je prihajalo k nam po pomoč,” pravi. Anita Ogulin se vsakodnevno srećuje z družinami v stiskah, kot primer je opisala stisko družine, ene od mnogih, ki jo je življenje, kljub prizadevanjem po najboljšem, vrglo z začrtane poti vsled bolezni. Mlada starša, ki sta ob ustvarjanju družine vlagala v svojo izobrazbo, sta kljub samostojnosti, prizadevanjem, trdemu delu in pregovorni pridnosti, ostala brez vseh prihodkov prepuščena sama sebi.

Anita pravi, da stremijo k ustvarjanju pogojev in priložnosti za otroke in mladostnike z vseh družin in okolij in k opremljanju staršev s kompetencami za dobro vzgojo svojih otrok. V zadnjih 10 letih so odkrili več deset tisoč stisk, saj se je z gospodarsko krizo odprl prepad, ki mu država ni bila kos. Prostovoljci, donatorji in nevladne organizacije so ljudi reševale iz brezen revščine in obupa, otrokom pa omogočale prihodnost. Pravi tudi, da so v teh letih izgubili veliko mladih – tistih, ki so odšli v tujino, in tistih, ki zaradi neustreznih in neurejenih razmer, ki jih ni zmogla popraviti država, ostajajo odrinjeni in ponižani.

“Temu pravimo družbena neenakost in v zadnjih desetih letih smo kljub prizadevanjem za drugačno, boljšo družbo doživeli  njeno poglabljanje. Žal mi je, da kot družba v desetih letih nismo zmogli sešiti teh velikih lukenj, ki so zazevale v prihodnosti naših zanamcev. A nekaj drobcenih korakov smo vendarle naredili. V čas in prostor smo postavili projekte, ki celostno in celovito rešujejo posamične stiske, državi nenehno ustvarjali pobude in predloge za sistemske rešitve, se povezovali z drugimi nevladnimi organizacijami in kričali po nujnih spremembah. Država se je zaspano zganila. Nevladniki bomo vztrajali še naprej. Na ZPM Ljubljana Moste-Polje bomo otroke in družine še učili različnih tehnik preživetja v tem krutem svetu, se prilagajali zahtevam globalnega sodelovanja in odzivanja na hitre spremembe. In upamo, da bomo tako kot doslej vsakemu, ki pri nas išče podporo in pomoč ali pa se zgolj ustavi, ker mora biti slišan, dali za popotnico tudi nekaj sonca. Da se slehrnik opremi z zavedanjem, da je najpomembnejši še vedno človek – ti, jaz, mi vsi. Ki skupaj lahko ustvarjamo svet le z veliko mero odgovornosti - ne le zase, tudi za šibkejše od nas, sodelovanja, spoštovanja in solidarnosti.”

Ker slovenska družba družino prepoznava kot pomembno vrednoto, se bo v počastitev praznika družine na ta dan po vsej Sloveniji dogajalo veliko. Muzeji, galerije in druge kulturno - umetnostne ustanove za vse družine brezplačno odpirajo svoja vrata. Od 15. maja do konca tedna družin 22. maja, vabijo k ogledu stalnih zbirk, tematskih razstav ali posebnih dogodkov. Preberite seznam vseh dogodkov in razstav v sej slovenskih regijah in s svojo družino proslavite to, da imate drug drugega.

V soboto, 18. maja ali v nedeljo, 19. maja lahko brezplačno obiščete tudi Mestni muzej Ljubljana in se sprehodite po Arheološkem parku Emona.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: pixabay