»Kot narod smo dobili ime. Primož Trubar je z 'Lubi Slovenci' nagovarjal vse Slovence in jih združeval. Poudarjam: vse Slovence. Dobili smo Cerkev v slovenskem jeziku. To so tiste stvari, na katere moramo biti Slovenci ponosni in hvaležni reformatorjem.«                                                              

                                                                          Škof evangeličanske Cerkve v Sloveniji mag. Geza Filo 

31. oktobra v Sloveniji obeležujemo dan reformacije, s katerim se spominjamo verskega, kulturnega in političnega gibanja v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Hkrati pa smo Slovenci z reformacijo dobili tudi prva knjižna dela v slovenskem jeziku.

Začetnik reformacije v je bil nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«. Največ zaslug za začasno zmago protestantizma na Slovenskem pa je imel Primož Trubar. S primerno teološko izobrazbo in humanistično širino je kot kanonik v Ljubljani kritiziral »nemoralno« življenje katoliških duhovnikov na eni strani ter ljudsko praznoverje na drugi strani.

Trubarjevo osrednje delo je postalo pisanje, prevajanje in tiskanje knjig, ki jih je posredoval v domovino in bil na ta način še bolj poznan. Po njegovih navodilih naj bi v kmečkih oziroma vaških šolah učitelji učili slovensko pisanje, slovensko branje in slovenski katekizem. Šolarjem po mestih je naročil, naj poleg nemških in latinskih pesmi pojejo tudi slovenske. Enako je veljalo tudi za spoznavanje slovenskega katekizma.

Za širjenje protestantske vere med Slovenci je bila najpomembnejša knjiga. Med prvimi slovenskimi knjigami, ki so jih izdali protestantski pisci, je skoraj dve tretjini pripravil Trubar. Leta 1550 je, kot prva knjižna dela sestavil Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal v govoru svojega rojstnega kraja, Rašice. Najpomembnejše delo pa je bil vsekakor Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma. To Biblijo so uporabljali tudi katoliški duhovniki, saj drugega slovenskega prevoda še ni bilo. Tako je prav Dalmatinova Biblija posredovala poznejšim rodovom poglavitno protestantsko pridobitev za bodoči slovenski razvoj – enoten slovenski knjižni jezik.

Še danes je pri nas na Goričkem približno ena četrtina protestantov in kalvinistov. Med kulturnimi ustvarjalci v Prekmurju je bil pomemben  Štefan Küzmič, ki je v prekmurščino prevedel Novo zavezo.

Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek. Na sporedu bo danes ob 20.00 na prvem programu Radio televizije Slovenija. Osrednji govornik bo predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca.

Vir: Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji in uredništvo Mlad.si