Od leta 2009 31. marec predstavlja dan vidnosti transspolnih oseb. Nastal je zaradi Rachel Crandall, transspolne aktivistke, ki je praznik ustanovila z namenom praznovanja in vidnosti transspolnih oseb. Do tedaj je namreč obstajal samo dan spomina na žrtve transfobije, ki ga obeležujemo 20. novembra in opozarja na umore, ki so se zgodili zaradi diskriminacije in sovraštva do transspolnih oseb. Rachel je, kot mnogi drugi, menila, da potrebujemo praznik, ki bo nagovarjal živečo in raznoliko transspolno skupnost ter jim dal vidnost, opolnomočenje. 

Na Društvu Parada ponosa so se ta dan odločile_i obeležiti v sklopu tedenskih dogodkov Parada povezuje. Običajno se vsak torek odprejo vrata njihovih prostorov in k učenju, debatiranju, soustvarjanju in povezovanju povabijo mlade aktivistke_e. Zdi se jim pomembno, da mladim zagotovijo prostor in orodja za aktivistično udejstvovanje, zato jim z različnimi vsebinami skušajo to ponuditi enkrat tedensko. 

V času karantene ostajajo aktivne_i in se povezujejo na drugačne načine. Zato so se v skupini mladih prostovoljk_cev odločile_i, da naredijo skupni izdelek za dan vidnosti transspolnih oseb. Ideja je bila, da združijo namen tega praznika s trenutnimi okoliščinami ter dodajo aktivistično noto, kot se spodobi za kontekst dogodkov Parada povezuje. Transspolne osebe so prek socialnih omrežij prosile_i, da jim pošljejo posnetke sebe, kako aktivistično preživljajo karanteno. To za nekatere pomeni, da protestirajo z balkona, za druge pa, da si končno vzamejo čas zase in si napolnijo baterije. Navodila so bila dovolj splošna, da so dobile_i pestro in raznoliko vsebino, ki je metaforično odražala barvitost transspolne skupnosti. 

Prostovoljka Katja Štefanec, ki v društvu deluje v sklopu programa Evropska solidarnostna enota je s pomočjo bolj izkušene montažerke vse posnetke združila v celoto. Kljub raznolikosti videov sta jih uspeli združiti v zgodbo, katere sporočilo je bilo, da trans skupnost aktivno deluje tudi v času karantene in da je lahko vidna tudi, če čas preživlja v svojih dnevnih sobah. Kljub temu, da se je začetna ideja med zbiranjem in urejanjem posnetkov nekoliko spremenila, je namen ostal isti. Povezovanje in sodelovanje je dobilo nove spletne razsežnosti in s podobnimi projekti nameravajo nadaljevati, dokler se spet ne srečajo v živo.

Videoposnetek si lahko ogledate TUKAJ.

Vir in foto: Društvo Parada ponosa