Danes je drugi dan drugega tedna drugega meseca v letu, ko od leta 2004 več kot 140 držav iz celega sveta praznuje dan varne rabe interneta. Tudi pri nas.

Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet, ki letos pod poenotnim sloganom »Skupaj za boljši internet« poziva vse deležnike in tiste, ki lahko ukrepajo, naj se združijo in odigrajo svojo vlogo pri ustvarjanju boljšega interneta za vsakogar, zlasti pa za otroke in mlade.

Današnji dan je namenjen ozaveščanju o varnejšem in boljšem internetu, kjer je vsakdo odgovoren za uporabo te tehnologije ne samo za varno, ampak tudi odgovorno, spoštljivo, kritično in ustvarjalno uporabo in vsebino.

Poziv k spoštljivi komunikaciji na internetu

Poleg informiranosti o varni uporabi interneta je današnji dan hkrati tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, da na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.

Marko Puschner, strokovni sodelavec Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si s Fakultete za družbene vede UL opozarja, da »tisto, kar objavimo (na družabnih omrežjih, spletnih straneh itd) ustvarja internet in tudi našo digitalno podobo. Vsi uporabniki skupaj lahko ustvarjamo prijaznejši internet in od nas je odvisno, ali bo internet poln nasilja in neprimernih vsebin ali koristnih informacij.«

Evropska komisija in štiri največja informacijska podjetja (Facebook, Microsoft, Twitter in YouTube) so kot odziv na širjenje rasističnega in ksenofobnega sovražnega govora na spletu maja 2016 predstavila kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu.  Evropska komisija je po nedavni oceni izvajanja kodeksa ocenila, da se IT podjetja hitro odzivajo na rasistične in ksenofobne sovražne vsebine, o katerih so obveščena. Nezakonite vsebine odstranjujejo vse hitreje, vendar pri tem spoštujejo svobodo izražanja.

Kako se v Sloveniji obnašamo na internetu?

Kot je ugotovil Statistični urad RS na podlagi ankete v prvem lanskem četrtletju, ki se je nanašala na leto 2018, je večina ali 87 odstotkov uporabnikov interneta, starih med 16 in 74 let za dostop uporabljalo pametni telefon. Dobra šestina uporabnikov ga je uporabljala brez kakršnegakoli varnostnega programa, dobra četrtina pa naloženim aplikacijam ni omejila ali zavrnila dostopa do zasebnih podatkov. 

Po starostnih skupinah so dostop do zasebnih podatkov najbolj ali v 66 odstotkih omejili uporabniki, stari med 16 in 24 let.

Medvrstniško spletno nasilje v Sloveniji

Na Safe.si so poudarili, da postaja medvrstniško nasilje na spletu vse pogostejši pojav, kar potrjuje tudi raziskava Fakultete za družbene vede v Ljubljani v sklopu projekta Odklikni.

Rezultati raziskave, ki je potekala spomladi lani, kažejo, da je v Sloveniji v preteklem šolskem letu vsaj eno obliko nadlegovanja doživelo 56 odstotkov učenk in 50 odstotkov učencev med sedmim in devetim razredom osnovne šole ter 65 odstotkov dijakinj in 55 odstotkov dijakov.

Kot so ob dnevu varne rabe interneta še opozorili pri Safe.si, je treba do spletnega nasilja zavzeti ničelno toleranco, pri čemer imajo odločilno vlogo poleg učiteljev tudi starši, ki lahko "k izboljšanju pripomorejo z vzgojo, pogovorom o teh temah in nenazadnje tudi s prevzemanjem odgovornosti, če njihov otrok izvaja nasilje nad vrstniki".

Kaj lahko storimo za lastno varnost na internetu?

V Sloveniji se lahko obrnemo na kar nekaj organizacij bodisi za pridobitev informacij o varnosti na internetu bodisi glede prijave nasilja na internetu.

• v sklopu meseca varne rabe interneta so v Safe.si pripravili spletno aplikacijo Lepa misel, s katero želijo vse mlade spodbuditi k razmisleku o tem, kako ustvarjati prijaznejši internet za vse,
• če imaš vprašanje ali dilemo, povezano z uporabo interneta, se obrni na Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na katero lahko pokličeš vsak dan med 12. in 20. uro,
• na www.e-tom.si je na voljo svetovanje prek TOM spletne klepetalnice,
• več o trenutnih nevarnostih na internetu najdeš na spletnih straneh Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI CERT,
• na konkretna vprašanja v zvezi z varnostjo na spletu ti lahko odgovorijo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS),
• za pomoč pri težavah z odvisnostmi, povezanimi z uporabo ali zlorabo interneta, se lahko obrneš na Center za pomoč pri prekomerni rabi interneta (LOGOUT), kjer lahko tudi opraviš test odvisnosti,
• če meniš, da si žrtev spletnega nasilja ali spletne prevare, lahko slednje prijaviš preko aplikacije Odklikni!, na tej strani ali na prijavni točki www.spletno-oko.si. 

Kaj nam priporoča Microsoft?

Microsoft je v namen ozaveščanja uporabnikov interneta pripravil osem preprostih nasvetov za mlade uporabnike spleta. Svetujejo da:

• uporabljajte zapletena in edinstvena gesla za različne račune,
• če na spletu do vas pristopi neznanec, ki vztraja, da mu zaupate osebne informacije ali denar, je to znak za alarm. Torej: ne sprejemajte povabil od neznancev!,
• preden kaj objavite na spletu, se vprašajte: bi želel moj (bodoči) delodajalec, kupec ali sorodnik to vedeti? Dejanja v digitalnem svetu imajo lahko posledice v fizičnem svetu,
• zaščitite občutljive in osebne informacije: na spletu ne objavljajte ničesar, za kar ne želite, da vidijo drugi,
• se izogibate prenosu nenavadnih aplikacij in aplikacij iz neznanih virov. Niste prepričani, če je aplikacija pristna? Vprašajte se: ima pošiljatelj nenavaden e-poštni naslov? Je pozdrav neoseben? Mrgoli slovničnih napak? Obstaja nenavaden časovni pritisk? Ste odgovorili z da? Potem obstaja velika verjetnost za kibernetsko prevaro,
• redno posodobljate nastavitve zasebnosti in protivirusno rešitev,
• vedno uporabljajte varno povezavo,
• vprašate za nasvet: ne hitite z objavo ali s klikom na povezavo. Če imate dvome, raje poiščite nasvet.

 Vir: uredništvo mlad.si