Včeraj, 20. novembra 2019, je na Gospodarskem razstavišču Ljubljana potekal Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2019, ki ga je organiziral Urad RS za mladino (URSM) v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije (MSS). Nacionalni posvet mladinskega sektorja je letni dogodek, namenjen mladinskim delavcem-kam in voditeljem-icam, predstavnikom-cam mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki soustvarjate in sooblikujete področja, politike in programe za mlade.

Podobno kot lanskoletni je tudi letošnji posvet osredotočen na tematiko kakovosti v mladinskem delu. Sledenje kvaliteti v mladiskem delu, je kot pomembno za nadaljne delo mladinskih organizacij, v uvodu posveta izpostavila  Anja Fortuna, predsednica MSS in prisotne pozvala, naj "izkoristijo današnji dogodek za priložnost povezovanja med seboj in izmenjave izkušenj z drugimi mladinskimi organizacijami."

Tin Kampl, direktor URSM je uvodoma povzel leto in ga opisal kot ohranjaje borbene mislenosti med mladinskimi organizacijami, ki je potrebna, „saj skozi borbenost ustvarjamo boljši in lepši svet, tudi za prihajajoče mlade in organizacije mladinskega dela. Ker ta svet, mladinski svet, ustvarjamo skupaj, je to vseprepletajoče se gibanje. Zato smo si posvet zamislli s ciljem, da svoje ideje in pobude delite tudi z drugimi."

Kampl je kot enega ključnih dejavnikov za kakovost v mladinskem delu omenil tudi imenovanje Delovne skupine za kakovost v mladinskem delu, ustanovljene na Svetu Vlade RS za mladino z namenom, da skozi njeno delo "ugotovimo in določimo, kaj je kakovost v mladinskem delu in da skupaj skozi dokument, ki ga delovna skupina oblikuje, načelom kakovostnega dela tudi sledimo." Omenil je tudi nedavni poziv mladinskih organizacij resornemu ministru dr. Jerneju Pikalu. Kampl je mnenja, da ravno taovrstni pozivi pričajo o tem, da si kvalitete želijo tudi organizacje in jo zahtevajo. Poudaril je, da je "potrebno slediti motu "bodimo realni- zahtevajmo nemogoče", ki naj bo tudi v bodoče moto našega dela. Prav je, da vaše in impulze maldih, slišimo tako na ministrstvu kot v organizacijah. Na ta način smo lahko čimbolj odzivni na potrebe mlade in lahko tudi v bodoče zagotavljamo prostor za kakovostno prebivanje prostega časa in pridobivanje novih izkušenj mladih", zaključuje Kampl.

Na razpravi o kakovosti v mladinskem delu, je Matej Cepin, direktor Socialne akademije, prisotnim uvodoma razložil ključne principe in načela kakovosti mladinskega dela in navedel temeljne dokumente za izvajanje kakovosti (med drugimi prihajajoči izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013/2022 za obdobje 2020/21 in izvajanje Nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec). Skozi te dokumente se mladinsko delo že uspešno izvaja, h nadaljnjemu potrjevanju in ohranjanju kvalitete pa moramo težiti tudi v bodoče. Na vprašanje "Kako lahko spodbjamo in beležimo kakovost v mladinskem delu?" je v skozi zgodovinski pregled razvoja institucij, pomembnih za razvoj mladinskega dela (nastanek in razvoj Urada RS za mladino) odgovoril s pregledmo dokumenta, ki ga pripravlja prej omenjena Delovna skupina za kakovost v mladinskem delu. Dokument v nastajanju zasleduje tri temeljne cilje in sicer definirati strategijo kakovostnega mladinskega dela skozi deinicijo učinkov in nače kakovostnega mladinskega dela in podati priporočila za razvoj kakovostnega dela v bodoče. Pri tem je poudaril, da moramo upoštevati tri različne ravni pri kakovosti izvajanja: pri posamezniku, organizaciji in sistemu, ki je podporno okolje predhodnjima dvema. Da bi posameznik lahko kvalitetno izvajal svoje delo potrebuje kakovostno organizacijo, ki je vpeta v kakovostno podporno okolje (sistem). Temelj za kakovst pa so učinki. Učinki definirajo kakovost. Od tega, kaj pričakujemo od mladinskega dela je posledično tudi definiranje kakovosti. Cepin poudarja, da vedno, kadar se govori o kakovosti, se govori o indikatorjij. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da ima vsaka organizacija postavljene svoje indikatorje in tudi, da so premišljeni in jih ni preveč.

Udeleženci so izrazili mnenje, da je dokument potrebno obravnavati kot zavezujočega, tako za organizacije in posameznike, kot za podporno okolje. Na vprašanje na kakšen način bi moralo okolje podpirati delo organizacij pa smo slišali s strani udeleženke opombo, da bi tudi mladinski delavci morali imeti možnost izobrazbe na določenih področjih, Urad RS za mladino pa te podpore sedaj ne nudi (npr. podpora v obliki delavnic ali izobraževanj pri prijavi na trenutne razpise).

Svoje videnje kakovosti in kompetenc v mladinskem delu je podala Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Martina Vuk je bila v preteklosti dejavna tudi v mladinskih organizacijah in iz svojih izkušenj ve, da je kakovost izjemno pomemben temelj, "za vzpostavitev in izvajanje kakovostnega dela pa je potreben neprestani dialog med mladimi in odločevalci, ki ni pokroviteljski, saj če se pogovarjamo o tem, ali so mladi danes bolj ali manj aktivni kot v preteklosti in na kakšen način naj omogočimo učinkovito in kakovostno podporno okolje, mora obstajati aktivnost mladih, da se to uresniči. Mi smo tisti, ki kreiramo realnost. Zato potrebujemo organizirano mladino, da lahko izvajamo programe, pokažemo, kaj je narejeno saj brez organiziranega mladinskega dela ni rezultatov." Poudarila je tudi, da je za doseganje rezultatov potrebno delo na dolgi rok.  Vuk opaža, da se mladisnki sektor še dograjuje, so pa vidni kar pomembni premiki v zanjem desetletju, ki kažejo na to, da se rezultati postopno dosegajo. "Pridobivanje, izkazovanje in nagrajevanje kakovostnega dela je pomembno. Vendar ko govorimo o podstatu odločevalcev, moramo govoriti tudi o tem, da je potrebno znanje in izkušnje širiti izven sektorja. Potrebno je z znanjem o delovanju mladinskega sektorja delovati tudi navzven", je zaključila Martina Vuk. 

Odgovorila je na pobudo organizacij glede uvedbe predmeta državjanska vzgoja. Vukova se zaveda, da ima sektor vso potrebno praktično znanje za izvajanje tega predmeta in bo po njenem mnenju zaželeno mladinske delavce vključiti predvsem v izvedbeni del predmeta, saj ima mladinski sektor že izdelane tovrstne vsebine, se pa lahko zgodi, da bo "brez vključenosti akterjev mladinskega dela, ta predmet samo teoretičen. Zato je potrebno med izvajalce vključiti tudi mladinske delavce, da se predmet lahko izvaja tudi v praksi." Prav tako je mnenja, da je lastna aktivnost in aktivizem tisto, kar je potrebno dopustiti in omogočati v življenju posameznikov in posameznic, da se lahko uresničijo v svojem poslanstvu in so lahko aktivni državljani.

Sledila je podelitev prejemnikov certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo Mladinski delavec. Tokrat se je 21. letošnjim mladinskim delavcem pridružilo šest novih. Na vprašanje, zakaj se odločiti za pridobitev poklicne kvalifikacije je eden od prejemnikov povedal, da je želel vse svoje neformalne izkušnje, ki jih je pridobival skozi večletno delovanje v mladinskih organizacijah, tudi dejansko potrditi. Kot dokaz ali izkaz bodočim delodajalcem. Potrjevanje certifikata med drugimi izvaja Ljudska univerza Kranj, katere direktorica, prof. Mateja Šmid je mnenja, da pri tovrstna pridobitev naziva ne pomeni le vstopno točko pri zaposlovanju in pridobivanju strokovne kredibilnosti v pogovorih z odločevalci, temveč gre tudi za potrditev organizaciji, da kvalitetno dela.

Na izobraževalnih delavnicah, ki so sledile, so se lahko udeleženci informirali o:

• Standardih kakovosti kariernega razvoja v mladinskem delu – izvajalec: Mreža KROJ
• Kazalnikih kakovosti v članskih mladinskih organizacijah – izvajalec: Zveza tabornikov Slovenije
• Pomenu infrastrukture mladinskih centrov za zagotavljanje kakovosti mladinskega dela – izvajalec: Mladinska mreža MaMa
• Vključujočih mladinskih organizacijah (inkluzivnost za kvalitetno mladinsko delo) – izvajalec: Društvo Parada ponosa

V razpravi, na katero je bil kot gost povabljen dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, vodil jo je Tin Kampl, sta skupaj z udeleženci posveta, poskušala odgovoriti na vprašanje, ali se lahko mladinsko delo opre na princip kot deluje pri organiziranju današnjih podnebnih gibanj mladih po svetu, ki jih je vzpodbudila Greta Thunberg in kaj pove njihov poziv o trenutni situaciji mladih tudi v Sloveniji. Deželan odgovarja, da je funkcija mladine v družbi ravno progresivnost in njihova temeljna žeja po spremembah, ki ponavadi prihaja iz te skupine. Če pogledamo generacije Z, Y in prihajajočo Alfa generacijo Deželan opaža, da so drugačne od predhodnjih po tendencah, ki narekujejo spremembe sveta. Vse prihajajoče generacije sicer naslavljajo globalne rešitve, skupno pa jim je hkrati individualnost in želja po instantnem učinku, kar pa politika ni sposobna izvesti. Ponudijo jim lahko le odloženo gratifikacijo. Velik problem politikom predstavlja tudi to, da mladi danes lahko in znajo najti informacije o njihovem delu. Vendar pa se na tem mestu postavi tudi vprašanje, ali se mladi počutijo dovolj komepetentne, da znajo naslavljati družbene spremembe in premike? Da bi premostili naslavljanje politike na mlade in obratno, v nekaterih državah razmišljajo o t.i. ombudsmanu bodočih generacij, ki bi počeli podobno kar počne sedaj Greta. Na ta način bi mlade lahko premaknili iz ulice v institucionalizirani prostor. 

Generacijske študije kažejo, da je družba od generacija X dalje, vse bolj usmerjena vase, saj so ugotovili, da morajo sami poskrbeti zase. Pred njimi so bile te naloge bolj porazdeljene, sedaj pa je večina mladih mnenja, da politika in ostali deležniki moči ne zmorejo ali želijo te naloge opravljati.  Pri generaciji Z opaža dojemanje politike kot nesposobne poskrbeti zanje, zato posledično vračanje k sebi in mišljenju, da moramo sami narediti premike naprej, če želimo, da se kaj izboljša. Ta trend se že opaža trenutno v Sloveniji, Nemčiji in na Madžarskem, kjer tokovi financiranja potekajo v obratni smeri, kot je bilo to do sedaj v družbah, ko so starejši skrbeli za mlade.   

V pogovor se je vključil poslušalec iz Sindikata Mladi Plus, ki se strinja z mnenjem, da mladi nimajo dovolj vzvodov, da bi pogosteje politično participirali, vendar »če se udeležujemo protestov je to priložnost, da mladi povemo, kaj potrebujemo.« Na vprašanje ali je resnično sedanja generacija toliko bolj individualizirana kot je bila generacija protestov leta 1968, udeleženka posveta iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost pravi, da iz lastnih izkušenj lahko pove, da do protestov pride iz lastnega občutka mladih, da nimajo niti volilne niti ekonomske moči, zato vidijo proteste kot edini način, da se odločevalci začnejo pogovarjati z njimi in jih pričnejo poslušati. Opozorila je, da v svojih protestih naslavljajo in opozarjajo ne samo na okoljsko neenakost, temveč hkrati na ekonomsko in družbeno neenakost, pri čemer zahodna kapitalistična družba prednjači. Tudi vzrok za individualnost mladih vidi v čedalje bolj neoliberalni in kapitalistični ureditvi. 

Kje lahko v okolju mladinskega sektorja gremo naproti mladim in jih omogočamo most, da lahko participirajo? Potrebno je odpirati prostore, tako v institucinalnih politikah kot v konkretno mladinskih org. za to, da se bodo bolj počutili doma. Odpirati prostor tudi za pogoje dela in zagotoviti boljše pogoje zaposlitev za  mlade in s tem omogočanje družinskega življenja, kar je funkcija različnih sektorjev. Deželan je mnenja, da mora politika omogočiti odpiranje prostorov za vključenost mladih in omogočanje pogojev za kvalitetno življenje. Organizacijam bi morala nuditi kadrovsko in finančno podporo. Ključno pa je, da se okolje prilagodit trendom mladih, saj jih je samo ustvarilo in so njegova posledica, ne obratno. Mladi se ne rodijo z izdelanimi željami, potrebami in načinom življenja, okolje jih v veliki meri določi. »Če kdo, lahko mladinski sektor, ki še vedno ni dovolj podprt, naslavlja vprašanja potreb mladih. Ker politični sektor in institucije (npr. izobraževalne) delajo kompromise pri vsebini in izvedbi, lahko ravno mladinske organizacije ta manjko pri mladih nadomestijo in ponudijo vsebine in metode, ki jih drugje umanjka« je zaključil Deželan in na koncu opozaril še na odhajanje mladinskih delavcev z izkušnjami in znanjem iz mladinskega v ostatale sektorje, saj jim matični nudi premajhno profsionalno in finančno podporo. 

Na koncu pogovora je udeleženka posveta, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost opozorila govorca na to, da bi ravno mladi člani gibanja morali sedeti na stolih govorcev in biti udeležencem na voljo za nasvete, razmišljanja in odgovore in ostale organizacije mladinskega dela pozvala, naj se obrnejo nanje če bi želeli kakšen nasvet ali sodelovati v, po njenem mnenju, pravem aktivnem državljanstvu, ki ga tudi skozi proteste izvajajo in jih bodo tudi v bodoče.

Sledil je pogovor udeležencev posveta o trenutnih izzivih mladih z dr. Jernejem Pikalom, ministrom  za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je vodila Anja Fortuna.  Kot že omenjeno, so predstavniki nekaterih večjih organizacij v sektorju pred posvetom svoja izhodišča posredovali ministru Pikalu vnaprej. Razpravo so želeli osredotočiti predvsem na vprašanje vključenosti in vloge mladinskih organizacij pri izvajanju napovedanega predmeta z vsebino aktivnega državljanstva in državljanske vzgoje in financiranje mladinskega sektorja.

Na prvo vprašanje Pikalo organizacijam odgovarja, da vsebina in izvedba predmeta še nista določena in sta v fazi določitve s strani strokovnih zavodov. Ministrstvo tudi ni pristojno za določitev vsebine in izvajalcev programa. Ko bo predmet vsebinsko in splošno definiran, lahko ministrstvo odpre razpravo, sporoča Pikalo in hkrati upa, da bo predmet lahko izvajan "kot  "cross kurikulum" vsebina in bi bilo tudi smiselno tako zastaviti."

Odprlo se je tudi vprašanje imena predmeta (delovno ime državljanske vzgoja), ki bi po mnenju nekaterih lahko hitro pridobil zven ideološkosti. Pikalo je mnenja, da z ideologijami samimi po sebi ni nič narobe, saj ta pojem opredeljuje partikularen pogled na svet, pri "čemer gre za specifični in individualen pogled posameznika, saj nikoli ne moremo vedeti ali zaznati vse kompleksnosti sveta." 

Na vprašanje Anje Fortuna ali je poleg državljanske vzgoje še kje prostor za povezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja Pikalo odgovarja, da se morajo sektorji povezovati, saj se morajo izkušnje in znanja izmenjevati in dopolnjevati. Fortuna je ministra opozorila, da ima sektor formalnega izobraževanje dovolj sredstev, zanima pa jo, kako bi lahko prišlo do sistemskega financiranja mladinskega sektorja? Pikalo odgovarja, da je v proračunu, ki je trenutno v potrjevanju, predvidena približno enaka višina sredstev kar se tiče integralnega dela financiranja in ESS kot lani, v pripravi pa je naslednja finančna perspektiva, katere ključna naloga bo poenostavitev birokratskih postopkov, da bi bilo črpanje EU sredstev lažja in bolj učinkovita.

Tea Jarc, Sindikat Mladi plus, je opozorila na negotovost in nestabilnost EU sredstev, ki na dolgi rok ne zagotavljajo kakovosti mladinskega dela. Zanimalo jo je, ali lahko pričakujejo spremebe na tem področju. Pikalo je opozoril, da proračun še ni sprejet, zato konkretne številke ne more podati, se pa pridružuje mnenju Jarčeve, da je mladinski sektor praktično odvisen od ESS sredstev, ki niso sistemska. "Logika bi morala biti, da skozi financiranje ESS delamo pilotne projekte, ki se jih, ko se potrdijo kot uspešni, prenaša na nacionalno raven in kasneje integralno financira. Črpanje sredstev je dobro, zadržkov ne vidim, ni pa prav, da se financiranje nacionalnih projektov izvaja iz ESS, saj gre v tem primeru za projektna ne sistemska sredstva" meni Pikalo. Na vprašanje kakšni so konkretni ukrepi ali cilji ministrstva za mladinski sektor v novem proračunu, če se zaveda da financiranje ESS ni vzdržno Pikalo odgovarja, da je URSM samostojen organ znotraj ministrstva ter da ta ima vsak ukrep za seboj vsebino, ki je proračunsko podprta. Pikalo je k odgovoru na to vprašanje pozval URSM.

Skavte je zanimalo, kaj je Pikalo mislil, ko je govoril o vsebini vezani na proračunu in zakaj se poraja občutek pri razpisih, da so pisani za konkretne organizacije. Pikalo odgovarja: "Če imate občutek, da je tako napisano, je to zelo narobe." 

V nadaljevanju je predstavnike organizacij (Mladinska postaja Moste, Ustanova Pohorski bataljon) zanimalo, kdaj lahko pričakujejo povišanje sredstev glede na to, da se od ZUJF-u naprej sektorju sredstva neproporcionalno višajo, oziroma stagnirajo v primerjavi z ostalimi sektorji. Kampl odgovorja, da se vsako leto borijo za več sredstev, za letošnji proračunu so predlagali več sredstev, ter da so se v preteklosti že povišala za 500.000 eur. Pikalo odgovarja, da "delajo po prioritetah in nihče trenutno ni zadovoljen, pri vseh manjka financ" in s tem odgovorom zaključil pogovor.

Tudi letos so bila v okviru posveta podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. Letos je priznanja podelil dr. Jernej Štromajer, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki pravi, da si jemlje v čast, da lahko na dogodku, kot je današnji, podeli nagrade tistim, "ki so v mladinskem delu še posebej uspešni in s svojim aktivnim in kakovostnim delom pričajo, da je za uspešno delo potrebno medsebojno sodelovanje in povezovanje, saj lahko samo tako, da stopimo skupaj, v družbi premaknemo stanje naprej."

Podeljena so bila naslednja priznanja:

• Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja – priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju je prejel Rafo Pinosa.
• Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju v mladinskem sektorju je prejelo Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli.
• Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejel Celjski mladinski center za projekt mladinske izmenjave »E-ville skupnosti v boju proti sovražnemu govoru in radikalizaciji mladih«.

Rafo Pinosa je ob prejetju nagrade izrazil veselje nad slišanim s strani mladih skozi današnji posvet ter povedal naslednje: "Vesel sem današnje razprave in sicer ravno zato, ker dokler razpravljamo o izzivih, ki jih mladi imate, je vredno ostati v tem sektorju, ko se pogovarjamo o financiranju, pa vstopamo že v svet odraslih. In takrat nas pravzaprav ne potrebujete več. Zato hvala za nagrado in hvala za današnji dan."

Čestitkam vsem prejemnikom nagrad se pridružuje tudi uredništvo mlad.si.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: uredništvo mlad.si