Do danes smo objavili vrsto pričevanj mladih, ki so z nami in vami delili svojo izkušnjo in razmišljanje v času epidemije covid-19. Prebrali ste lahko razmišljanja mladih, ki delujejo v mladinskih organizacijah, pa tudi mladih, ki niso vpeti v mladinske strukture. Tokrat delimo izkušnjo mlade pripravnice v okviru programa Evropske solidarnostne enote, Daniele Alamo Granado iz Španije. Prakso trenutno opravlja v Mladinskem centru Idrija. Vabljeni k branju!

Pred menoj je bilo sredi marca dolgo potovanje v novo državo daleč stran od doma, kjer bodo govorili jezik, ki je popolnoma drugačen od domačega, kjer se bom srečala z novo kulturo. Spoznavala bom nove ljudi v drugačnem okolju, nove kraje in navade. Čakalo me je pripravništvo, za katerega še nisem podrobno vedela, kako bo izgledalo in preživljanje pandemije. S to situacijo sem se morala soočiti sama. Moje ime je Daniela in to je moja zgodba. 

Trenutno opravljam pripravništvo in živim v Idriji, v Sloveniji. Nič se ni odvilo tako, kot sem načrtovala in nič ni, kot bi moralo biti, ampak to zdaj ni pomembno. Stvari se spreminjajo in ničesar ne moremo storiti, da se ne bi. V tem mesecu in pol odkar sem v Idriji, sem se morala privaditi na veliko stvari (tako kot vsi ostali) in na veliko spremembo načina, na katerega sem navajena delati. 

Prej je bilo zame delo večinoma praktično – ustvarjanje, izvajanje, razmišljanje in implementiranje. Zdaj pa se je vse spremenilo v digitalno. Cenim in občudujem ljudi, ki obvladajo vse mogoče tehnike in platforme na internetu, ampak v resnici sama nisem nikoli marala dela prek spleta, ker se mi to zdi manj prijetno kot sodelovanje v živo. To je bil moj prvi izziv. V vsem tem času sem se morala prilagoditi in preseliti svoje delo v virtualni svet, razmišljati o novih metodah, preko katerih lahko izvajam to, kar delam in pri vsem skupaj ohranjati živahno dinamiko, ne da bi pozabila na prvotne cilje. Spoznala sem nove platforme in videla, kako se je mladinski center prilagajal okoliščinam. Še vedno namreč ustvarjamo alternativne možnosti za svoje dejavnosti, pri čemer je moja naloga, da pomagam ekipi. 

Kljub grozoviti pandemiji, ki nas obdaja, se ne prenehamo učiti. Tudi zame še naprej vse skupaj predstavlja priložnost. Nova izkušnja, s katero se moram soočiti in ki jo opazujem, analiziram, o njej razmišljam … in se borim. Jasno je, da bomo vedno lahko iskali rešitve in jih tudi našli – in k temu tudi zdaj stremimo. 

Spreminjanje načina kako vidimo stvari in iskanje potencialnih možnosti, je tudi priložnost za osebnostno rast in tudi za to bom vedno hvaležna. Skupaj smo se naučili, kako nadaljevati svoje delo ter pri tem sodelovati s skupnostjo, tako da naše prakse niso izgubile svojega pomena in z njimi zagotovo nismo tratili svojega časa. Jaz razvijam svoje praktično znanje preko uporabe veščin, ki sem jih usvojila v času svojega formalnega izobraževanja – kaj ni bil to cilj že od samega začetka?

Vir in foto: Daniela Alamo Granado, Mladinski center Idrija