Konzorcij, ki ga sestavljajo Inštitut za mladinsko politiko, Mladinski svet Ajdovščina in Zavod Beta si s projektom "Z lokalnim povezovanjem do boljših kariernih možnosti za mlade" prizadeva za izboljšanje kariernih možnosti za mlade med 15 in 29 letom. Ena izmed nalog konzorcija je tudi obveščati mlade o kariernih in zaposlitvenih možnostih in ker je v preteklih desetih letih viden precejšen porast dela na domu, se v pričujočem članku posvečajo tej tematiki, morda pa se bo komu od mladih ali njihovih delodajalcev zdela ideja primerna za implementacijo.

Delo na domu (ali delo na daljavo) je  fraza, ki ste jo v teh dneh morda pogosto slišali. O tem zakaj je v tem trenutku delo na domu smotrno, zaželeno ali celo nujno, v pričujočem članku ne bomo razpravljali, saj ste s stanjem, v katerem se trenutno nahajamo, zagotovo seznanjeni vsi.

Napovedi gospodarske rasti v letošnjem letu so po podatkih Umar – ja nepredvidljive, vse to je posledica širjenja in zajezitve korona virusa in posledičnih ukrepov držav. Prav izbruh korona virusa je ponovno ponudil možnost, da delo na domu pridobi na svoji veljavi. Podjetja in javni zavodi tudi v našem lokalnem okolju, so se hitro prilagodila novim razmeram in svojim delavcem odredila delo na domu. Odzvale so se javne ustanove (občinska uprava, javni zavodi), od katerih jih kar nekaj dela od doma ter podjetja (npr. režijski delavci v Mlinotestu in Fructalu), ki svojim zaposlenim tovrstne oblike, skladno z delovnim procesom lahko zagotovijo, vsekakor pa delo na domu ni možno za vse vrste poklicev in delovnih aktivnosti.

Trg dela se neprestano spreminja, v zadnjem času še nekoliko hitreje, zaradi hitrega razvoja tehnologije, s tem pa se ustvarjajo tudi nove in drugačne možnosti za delo.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, člen 68.) delo na domu opredeljuje kot: "… delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije."

Delo na domu je zaradi razvoja tehnologije, manjših stroškov in večjega izkoristka časa, v določenih panogah zelo zaželeno in celo dobrodošlo. Vsekakor pa je tovrstno delo mogoče vpeljati samo za določene poklice. Predvsem gre za delovna mesta, kjer fizična prisotnost delavca ni nujno potrebna in mu že sama uporaba moderne tehnologije omogoča opravljanje dela kjerkoli.

Trend povečanja dela na domu se kaže v vseh državah evropske unije, tudi pri nas. Po podatkih Eurostat-a v Sloveniji 6,9% zaposlenih dela na domu (zadnji znani podatki iz leta 2018), kar je celo več kot povprečje v EU (5,2%). Najvišji delež zaposlenih, ki v Evropi dela na domu so zabeležili na Nizozemskem, kar 14% vseh zaposlenih. Raziskava Eurostata je razkrila zanimivo razmerje med starostjo prebivalstva in delom na domu. Med zaposlenimi starimi od 15 do 24 let je tistih, ki delajo na domu samo 1,8%, v kategoriji med 25 in 49 let je ta odstotek 5% in v starostni kategorij od 50 do 64 let je posameznikov, ki delajo na domu 6,4%.  

Kar je sicer presenetljiv podatek, saj bi pričakovali, da je med mladimi več tistih, ki delajo na domu, na drugi strani pa je potrebno upoštevati, da delodajalci morda nudijo to možnost zaposlitve starejšim tudi za to, ker jim zaupajo in imajo določeno znanje, ki ga lahko v prakso prenesejo sami. Delo na domu pa je seveda odvisno tudi od tega kakšne vrste delovno mesto posameznik zaseda, zato lahko predvidevamo, da so mladi v kategoriji od 15 do 24 let na začetku svoje karierne poti, v poklicih, ki jim tega (še) ne omogočajo.

V Sloveniji je moč zaslediti delo na domu tudi v javni upravi, kar nakazuje pozitivno tendenco, da se delo, ki ni nujno vezano na določeno lokacijo, lahko opravi kjerkoli, ključno je, da je delo opravljeno.

Delo na domu pomeni, da posameznik dela v svojem domačem okolju ali v prostoru po svoji lastni izbiri, zato je ključno, da zna razmejiti privatno življenje od službenega. Organiziranje delovnega časa, zastavljanje prioritet in redna ter učinkovita komunikacija z nadrejenimi in podrejenimi je vsekakor ključ do uspešno izvedenega dela. 

V strokovni študiji o Delu na domu in e-delu, avtorica Alenka Gačanovič, obrazloži povečanje pojavnosti dela na domu: "Pomemben dejavnik rasti dela na domu je tudi humanizacija dela, večja gospodarnost in uspešnost poslovanja, saj so nekatere raziskave v ZDA pokazale, da so delavci, ki delajo na domu tudi do 30% bolj učinkoviti kot pa tisti, ki delajo na sedežu delodajalca oziroma v drugih njegovih prostorih."

Kot izpostavlja Gačanovičeva ima delo na domu tako prednosti kot slabosti za obe udeleženi strani: zmanjšajo se potrebe delodajalcev po poslovnih prostorih, izrazito se zmanjšajo stroški nadomestila za prevoz na in iz dela, omogočena je decentralizacija zaposlovanja ter zaposlovanje strokovnih kadrov, ki živijo daleč od delovnih prostorov delodajalca, obenem pa se lahko pojavi izguba nadzora nad delom in razdor timskega dela. Na drugi strani lahko delavci avtonomno odločajo o razporeditvi delovnega časa, kar pomeni, da so bolj zadovoljni in tudi bolj učinkoviti. Prihranijo tudi čas in denar za prevoz in nakup službene garderobe. Na drugi strani pa prihaja tudi do osamljenost in pomanjkanje stikov, kar vpliva na slabši prenos znanj, mnenj, izkušenj in v kolikor delavec nima samodiscipline, pride do težave pri doseganju norm oziroma izpolnjevanju zadanih nalog.

Trend rasti dela od doma se povečuje iz leta v leto, vendar delež zaposlenih, ki bi lahko delali od doma še vedno ni tako velik, kot bi glede na možnosti (razvoje tehnologije) pričakovali.

Po podatkih spletne strani flexjobs.com se je odstotek dela na daljava v ZDA od leta 2005 do leta 2017 povečal za 159%. Fleksibilni delovni čas naj bi postal nekaj povsem normalnega in sprejemljivega.

Tudi lokalne skupnosti so tiste, ki bodo v trenutni situaciji, zaradi prisile v kateri smo se znašli vsi, dobile priložnost razmisliti, katera delovna mesta bi dolgoročno lahko spodbudili, da redno vpeljejo delo od doma. Posledično povečanje obsega dela na domu, poleg zadovoljstva in boljšega počutja delavca, ter večjega prihranka delodajalca, osvetljuje tudi ekološki vidik, saj bi se bistveno zmanjšale dnevne migracije na delovno mesto in nazaj. Spodbudno naj bi bilo tudi dejstvo, da naj bi bili zaposleni, ki delajo od doma bolj motivirani in manj odsotni zaradi bolezni, saj so izpostavljeni manjšemu stresu.

Mlade generacije, ki so trenutno na začetku svoje karierne poti in tiste, ki za njimi še prihajajo, bodo v veliki meri spremenile odnos do dela in način dela na sploh. Vendar na tem mestu ne moremo trditi, da se bodo v prihodnje vsa delovna mesta orientirala na delo na daljavo, morda bodo delovna mesta postala le bolj prožna in prilagodljiva, vsekakor pa, kot navaja raziskava Deloitte, The future of work – A reorientation guide, delo v pisarni ne bo izumrlo, saj so predvsem socialni dejavniki in prenos znanja, ki poteka, ko posamezniki v organizaciji delajo skupaj, še vedno ključnega pomena, tako za rast organizacije kot posameznika. 

Vir: Konzorcij Inštitut za mladinsko politiko, Mladinski svet Ajdovščina in Zavod Beta