Digitalno izobraževanje in umetna inteligenca bosta osrednji temi dvodnevne konference slovenskega predsedstva o izobraževanju, ki bo potekala na hibriden način 8. in 9. novembra 2021 v Ljubljani. V ospredju bosta digitalna preobrazba učenja in poučevanja ter vpogled v izzive, ki jih ta prinaša. Konferenca bo strokovnim delavcem, tako učiteljem kot vodstvom šol, predstavila smernice za prihodnost, ponudila praktične napotke ter predstavila trenutne rešitve kot tudi rešitve za prihodnost. Posebno vrednost in težo bodo konferenci dali tudi mladi, ki bodo predstavili svoje videnje šole prihodnosti in uporabe novih tehnologij.

Cilji konference je prav tako oblikovati stališča in predloge, ki bi prispevali k povečanju digitalnih kompetenc in premostitvi digitalnega razkoraka pri orodjih in okvirih. S tovrstnimi procesi želimo podpreti digitalizacijo v izobraževanju in usposabljanju, hkrati pa z razpravo in podajanjem priporočil, ki se bodo oblikovala na različnih delavnicah, delovati tudi v smeri oblikovanja priporočil o spletnem učenju, učenju na daljavo in kombiniranemu učenju, naši ključni prioriteti predsedovanja na področju izobraževanja. Konferenco bosta otvorili ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Mariya Gabriel. Konferenca bo združila poglede učiteljev, raziskovalcev in odločevalcev iz držav članic Evropske unije, visokih uradnikov Evropske komisije in nacionalnih predstavnikov s področij izobraževanja, usposabljanja in inovacij. Naslovila bo obstoječe in bodoče predstavnike do-univerzitetnega izobraževanja, predvsem bodoče učitelje. Prikazani praktični primeri pa bodo izhajali iz celotne vertikale izobraževanja. Na konferenci bodo predstavljene številne dobre prakse, povezale se bodo nacionalne in mednarodne pobude na področju digitalnega izobraževanja, prikazani bodo tudi novi modeli za izmenjavo digitalnih učnih vsebin.

Na konferenci bodo številni slovenski in tuji strokovnjaki na voljo za izjave po predhodnem dogovoru.

Vzporedno s konferenco bo potekal glavni DigiEdu Hackaton, ki ga 9. in 10. novembra gosti slovensko predsedstvo Sveta EU v sodelovanju z Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem Unesca. V sklopu DigiEdu Hackatna je prijavljenih že več kot 60 nacionalnih hackatonov, slovenski bo potekal v Cankarjevem domu in v Tehnološkem parku Ljubljana, ostali pa na svetovnem medmrežju. DigiEduHack je pobuda inštituta EIT v okviru Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje pod taktirko Evropske komisije, ki ga vodi partnerstvo EIT Climate-KIC in koordinira Univerza Aalto.

Konferenca je razdeljena v tri tematske sklope:

• Didaktika digitalnega izobraževanja: v ospredju bo vloga učitelja, učenca in učno okolje. Ključno vprašanje bo, kakšna je smiselna in učinkovita uporaba digitalnih tehnologij in vloga učitelja pri poučevanju z aktivnim pristopom, predvsem na način, da učenci znanje ustvarjajo na različnih, zlasti višjih taksonomskih ravneh. Predstavljene bodo dobre prakse personaliziranega pouka, preverjanja, ocenjevanja in spremljanja napredka, spremljanja digitalnih kompetenc učencev in učiteljev, skrbi za varnost in zasebnost, sodobnih poučevalnih pristopov, inovativnega učnega okolja, ki zajema tradicionalno in digitalno infrastrukturo, ter orodja za samovrednotenje digitalnih kompetenc. Pri razmisleku o učencih bo ključno vprašanje, na kakšne načine čim bolje opolnomočiti učence, da bodo razvili zanje potrebne kompetence, in kako jih spodbujati k sodelovanju, delovanju in sobivanju.
• Šola in družba v digitalnem svetu: ključno vprašanje tega sklopa je, kakšno vlogo prevzema šola v digitaliziranem svetu in ali ta še ostaja prostor socializacije. Kakšne digitalne državljane potrebujemo in želimo, kako bodo ti delovali, kako jim privzgojiti skrb za digitalno varnost in zasebnost ter kako zapolnjevati vrzeli v digitalnih spretnostih med različnimi učenci. Poseben poudarek bo dan razvoju socialno-čustvenih kompetenc in vprašanju, kako vzgajati otroke za samostojno življenje in za življenje v digitalni družbi, kako ustvariti okolje za njihov uspeh in srečo.
• Umetna inteligenca v izobraževanju in za izobraževanje: poseben poudarek bo dan vlogi UI v izobraževanju. Umetna inteligenca ni namenjena temu, da bi nadomestila učitelje, temveč da bi jim pomagala. Za izobraževanje je ključnega pomena, da poznamo njene principe, priložnosti in izzive. Kako naj jo učitelji in učenci smiselno uporabljajo pri poučevanju in učenju, da bodo znali kritično razmišljati o vlogi tehnologije v družbi in se hkrati naučili, kako z njo komunicirati. V tem kontekstu so posebej pomembni etični pomisleki o rabi tehnologije v izobraževanju. Vprašanj je več: kako oceniti, ali nek pripomoček učencem zagotavlja pridobitev vseh kognitivnih, socialnih in čustvenih kompetenc, ki jih potrebujejo, ali je varen za uporabo v izobraževanju in kakšno težavo predstavlja njegov nadzor nad učenci.

Ključni izzivi za organizacijo konference so:

• Eden od izzivov digitalizacije so številna vprašanja, povezana z zasebnostjo in varnostjo uporabnikov digitalnih orodij ter pravica do enakosti in nediskriminacije, ki jo je treba prepoznati in ustrezno nasloviti. Da bi zagotovili visokozmogljiv digitalni izobraževalni ekosistem, potrebujemo digitalno kompetentne in samozavestne izobraževalce, visokokakovostne vsebine, uporabniku prijazna orodja in varne platforme, ki spoštujejo zasebnost in etične standarde.
• Za boljše in bolj vključujoče izobraževanje v nepredvidljivem ter zelo dinamičnem svetu digitalizacije in inovacij, moramo izboljšati izobraževalne možnosti za vse in zagotoviti, da pri pripravah na prihodnost nikogar ne bomo spregledali. Prav tako ne smemo pozabiti na morebitne negativne posledice: socialno izolacijo in njen vpliv na počutje.  

Celoten program konference je na voljo na povezavi. 

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport