"V dnevni sobi, polni svežih spominov, v tišini sedijo še ostali člani skupine, večina pa nas je že na poti domov. Spremljajo nas navdihujoče izkušnje preteklih treh tednov in težko jih je strniti v ta kratek članek.

Pred prihodom v Slovenijo praktično nihče ni vedel, kaj pričakovati od države in te regije. Naša pričakovanja glede projekta so se prav tako razlikovala. Lahko pa rečemo, da smo bili vsi presenečeni nad raznolikosti spretnosti, ki smo jih usvojili, in čustev, ki smo jih občutili. Po tem, ko smo prečkali mejo, so nas očarali spektakularna pokrajina, bogati gozdovi in čista, turkizna voda. V teh tednih smo spoznali mnogo skritih draguljev Slovenije in prisrčne Idrije.

Namen tega projekta Evropske solidarnostne enote je bil renovirati eno nadstropje stare stavbe, ki bo v prihodnje namenjen mladinskemu hostlu. Naše naloge so bile brušenje sten, oken in vrat, pleskanje sob in hodnika. Poleg rutinskih nalog smo imeli tudi delavnico o renovaciji starega pohištva in poskrbeli za osvežitev igrala pred mladinskim centrom. Prek učenja z delom smo usvojili veliko novih ročnih spretnosti. Poleg tega je imela vsak dan ena skupina nalogo, da za vse pripravi kosilo, medtem ko so ostale skupine skrbele za fotografije, za sledenje zastavljenemu urniku in skladiščenje opreme. Pri vseh nalogah smo imeli podporo lokalne ekipe, ki nam je vedno z veseljem pokazala, kako uporabljati kladivo ali dobro umiti čopiče.

Naša slovenska avantura pa ni vključevala zgolj dela v hostlu. Pomemben del je bil tudi raziskovanje lokalne kulture. Vodje našega projekta so nam organizirali mnoge prostočasne aktivnosti, kot so obisk mesta, obisk Antonijevega rova, lokalne pivovarne, bolnišnice Franja, pohoda na Kobalove. Ob vikendih pa smo samostojno potovali po državi. Skoraj cela skupina je skupaj obiskala gorati sever in živahno Ljubljano, pa tudi slovensko obalo.

To izkušnjo je zaznamovala mešanica fizičnih in kreativnih nalog z dih jemajočimi pogledi nad Idrijo. Trud, kri, pot in solze, ki smo jih vložili v ta projekt, so se nam obrestovale, kar smo spoznali, ko se oziramo nazaj. Zadnji dan smo vsi ponosni na to, kar smo dosegli, še zlasti ker vemo, da prej nismo imeli posebnih spretnosti za renovacijo ter da pravzaprav nismo imeli veliko časa. Za uspeh se moramo zahvaliti tudi našim angažiranim lokalnim mentorjem, ki so trdo delali.

Kdo drug bi oživil hišo, če to ni naša skupina zagretih posameznikov? Kako bi se povezali, če ne bi skupaj prestali vseh izzivov, ki so se nam zgodili med delom in potovanjem? Naučili smo se, kako delovati kot vključujoča skupina, kjer se vsak lahko počuti varno in podprto, tudi v primeru manj veselih pripetljajev. Paradoks je v tem, da so ravno slednji postali vrhunci celotnega projekta. Še posebno po mesecih stagnacije in socialne distance, ki smo jih izkušali, moramo reči, da objemanje, plesanje, smejanje in deljenje še nikoli ni tako prijalo."

Avtorji: O svoji prostovoljski izkušnji v okviru projeka Oživimo hišo II, so Dawid s Poljske, Dominick iz Nemčije in Katie iz Estonije.

Vir: Mladinski center Idrija