Državljanski prostori za mlade so osrednja tema predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine. Ker ima mladinski sektor pri tem pomembno vlogo in posledično pri odpiranju varnih, vključujočih in odprtih državljanskih prostorov, je ključno, da so tudi mladi dobro seznanjeni z glavnimi cilji predsedovanja.

Tudi Nemčija in Portugalska, s katerima Slovenija sodeluje v trenutnem triu predsedstev, sta si v času predsedovanja prizadevali za spodbujanje participacije mladih. Nemčija je kot prva predsedujoča triu v ospredje postavila mlade in demokracijo, Portugalska pa je naslovila participacijo in odločanje mladih.

Organizacije slovenskega mladinskega sektorja so že v mesecu marcu na posvetu razpravljale o pomenu državljasnkih prostorov in ob tem podale prispevek k pripravi krovnega dokumneta predsedovanja Slovenije Svetu EU ter s tem ponesle glas mladih naprej v Evropo.

Že v sklopu 8. cikla mladinskega dialoga, ki v ospredje postavlja 9. Evropski mladinski cilj: Prostor in participacija za vse, so izpostavili glavne cilje pri zagotavljanju državljanskih prostorov v Evropski uniji, ki bi mladim omogočili krepitev demokratične participacije in delovanje na vseh področjih družbe.

Strinjajo se, da dijaki, študenti in drugi mladi državljani v okviru svojih skupnosti potrebujejo dostop do prostorov, namenjenih podpori njihovemu osebnemu, kulturnemu in političnemu razvoju, saj je njihovo vključevanje ključnega pomena za demokracijo.

Državljanski prostori so predpogoj za aktivno državljanstvo mladih, saj omogočajo boljše učne sposobnosti, medkulturne veščine, pridobivanje novih spretnosti in znanj za enakopraven nastop na trgu dela in v civilni družbi, hkrati pa izpolnjujejo osnovne družbene, politične, kulturne in ekonomske potrebe mladih.

Ti prostori morajo biti odprti in dostopni, kjer so mladi in vsi ostali sprejeti, enakopravni, imajo občutek varnosti in so slišani. Pomembno je, da predstavljajo pravo kombinacijo fizičnih in virtualnih prostorov, znotraj katerih so zagotovljeni mentorji in akterji, ki mlade spodbujajo k aktivni participaciji.

Tudi raziskava Mladina 2020 je pokazala, da so mladi vse bolj aktivni, da se bolj zanimajo za kulturo in politiko, se veliko izobražujejo, še posebej v obliki neformalnega izobraževanja in prav zato je zagotavljanje ustreznih prostorov zanje še toliko bolj pommebno.

Tovrstni prostori v obliki mladinskih centrov pri nas sicer že obstajajo, a pomembno je, da se mladim zagotovijo tudi drugi fizični in virtualni avtonomni, odprti, varni in vsem dostopni prostori, ki jim bodo nudili strokovno podporo pri razvoju, zagotavljali priložnosti za participacijo ter omogočali dostop do informacij in storitev.

V novembru bodo na Svetu ministrov obravnavali dosje državljanskih prostorov za mlade in cilj je, da bi bila krepitev vloge mladih in spodbujanje njihovih sposobnosti za prenovo družbe kot prispevek vrednotam in ciljem EU tudi v prihodnje ena izmed glavnih prioritet delovanja na področju mladine.

Vir: uredništvo