Ta teden so na Mreži MaMa zaključili z drugim delom I. Kluba MaMa v letu 2021, ki je potekal v petek, 26. marca, na spletni platformi Zoom.

V okviru tokratnega programa je potekal tudi prvi redni Zbor Kluba MaMa v letošnjem letu, na katerem se je zbralo 29 vodij in direktorjev mladinskih centrov ter mladinskih delavcev. Na tokratnem Zboru so članice seznanili z vsebinskim in finančnim poročilom za leto 2021. Ekipa Mreže MaMa je predstavila delovanje v lanskem letu, ki ga je v veliki meri zaznamovala epidemija koronavirusa. Kljub temu so skozi različne projektne in redne aktivnosti naslavljali tri vsebinske stebre Mreže MaMa: (1) razvoj mladinskega dela, (2) zastopanje dialog in participacija in (3) informiranje, prepoznavnost in vidnost v javnosti. V lanskem letu so veliko delali tudi na področju zagovorništva, med drugim so preko rednih posvetov z mladinskimi centri oblikovali skupni dokument, ki naslavlja vodenje in upravljanje mladinskih centrov v času epidemije. Lansko leto so uspešno zaključili z nekaterimi projekti strateškega partnerstva in mladinskega dialoga.

Članicam so predstavili tudi letni delovni načrt za leto 2021, ki je prav tako zasnovan na podlagi treh ključnih stebrov. Vsak steber ima svoja podpoglavja, pri čemer gre za izvajanje različnih projektov z izvajanjem osnovnega poslanstva Mreže MaMa. V teku imajo projekte strateškega partnerstva, mladinskega dialoga, konec marca zaključujejo s projektom EUYOU, vzporedno teče implementacija Logbooka v mladinske centre in občine in urednikovanje portala mlad.si. Uspešni so bili tudi pri prijavi na razpise in sicer letos začenjajo z izvajanjem dveh novih projektov: Mladinski centri za duševno zdravje mladih in rEUral Europe, v katerem bodo mlade ozaveščali o strukturi institucij Evropske unije. Tudi v prihodnje bodo zasledovali nove razpise in iskali nove priložnosti, ki krepijo njihovo organizacijo.

V drugem delu je potekala delavnica na temo prihodnosti mladinskih centrov in Mreže MaMa. V uvodu je bilo predstavljenih nekaj dokumentov evropske in nacionalne razsežnosti. 

“Resolucija o evropski strategiji za mlade 2019-2027 se osredotoča na angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih. Mladi naj bodo “arhitekti” svojega življenja, pri tem pa morajo mladinski centri zagotavljati vire za podporo mladih v tem procesu. Strategija izpostavlja izboljšanje odločevalskih procesov in politik ter prispevek mladinskega dela k zmanjševanju revščine in diskriminacije mladih.” je izpostavila direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, ki je v nadaljevanju predstavila tudi Evropske cilje mladih.

Pomemben dokument v mladinskem sektorju je tudi Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, pri kateri je v ospredju ustvarjanje prostorov za mlade. Mladinsko delo definira kot proces učenja, ne le za mlade, ampak družbo kot celoto. Namen listine je krepitev in spodbujanje lokalnega mladinskega dela, ki mora temeljiti na razvoju kakovosti, smernicah in temeljnih načelih in vrednotah mladinskega dela. Najnovejši dokument v sektorju je Zaključna deklaracija 3. evropske konvencije o mladinskem delu z naslovom “Smerokazi za prihodnost”, nastala v okviru bonskega procesa. Ta razvija izkustveno skupnost mladinskega dela, ki mora biti vključujoča, standardizirana in zajemati vse vrste mladinskega dela, ne glede na način in obliko.

V nadaljevanju je sledilo delo po skupinah, kjer so predstavniki mladinskih centrov diskutirali o prihodnosti mladinskih centrov in njihovi vlogi v okviru Mreže MaMa. Mladinske centre vidijo v podobni vlogi tudi v prihodnje, pri čemer poudarjajo digitalno razsežnost, ob čemer pa ne smemo pozabiti na dobro socializiranje mladih. Pomembno je naslavljanje celotne populacije mladih, tudi ranljivih skupin, omenjeno je bilo tudi večgeneracijsko povezovanje. Teme aktivnega državljanstva in participacije je potrebno naslavljati skozi druge aktivnosti, ki so blizu mladim, med njimi okoljevarstvo in šport. V prihodnje se bodo mladinski centri usmerjali v trajnostni razvoj in oblikovali projekte glede na potrebe mladih. S strani Mreže MaMa tudi naprej pričakujejo povezovanje, mreženje in sodelovanje, izpostavljena pa je bila tudi želja po skupnih projektih, ki bi krepili prepoznavnost mladinskega dela. Ohraniti moramo deljenje dobrih praks in se skupaj podajati v zagovorniške aktivnosti.

Vir: Mreža MaMa