Včeraj je potekal drugi del spletnega srečanja z naslovom “Mladigitalni (pre)skok na splet”, ki ga je NA Movit organizirala v sodelovanju z Uradom RS za mladino, Mladinskim svetom Slovenije in Mrežo MaMa. Gre za že četrto srečanje mladinskega sektorja v času epidemije, ki jih organizatorji kontinuirano izvajajo že od časa prvega vala, ko je bil potreben hiter in fleksibilen odziv organizacij v mladinskem sektorju z namenom odgovarjanja na aktualne potrebe mladih. Osrednja tema tokratnega srečanja je bilo digitalno mladinsko delo v času epidemije, ki se je v zadnjem letu izkazalo kot odlična alternativa mladinskemu delu v živo.

Tokratno srečanje so pripravili v sodelovanju s Šolo retorike, saj je bilo namenjeno krepitvi kompetenc mladinskih delavcev za izvajanje spletnih dogodkov z organizacijskega, psihološkega in komunikacijskega vidika. Izvajanje aktivnosti digitalnega mladinskega dela od mladinskih delavcev namreč zahteva kompetence na več področjih, od digitalnih, komunikacijskih in informacijskih kompetenc, do sposobnosti dobrega govornega nastopanja.

Uvodoma je več kot 80 udeležencev pozdravila Tinkara Bizjak, predstavnica NA Movit, ki je poudarila, da digitalno mladinsko delo ne more nadomestiti dela v živo, lahko pa ga dopolni, kar se je pokazalo tudi letošnjem letu, v času epidemije. Poleg tega pa je že napovedala dokument dobrih praks in izkušenj, ki je nastal skozi vsa štiri spletna srečanja mladinskega sektorja. 

V imenu Mladinskega sveta Slovenije je udeležence nagovoril predsednik Miha Zupančič: »Digitalno mladinsko delo je potekalo že pred epidemijo, v tem času pa ga je še več, a si vsekakor ne želimo, da povsem postane naša realnost. Pomembno je, da najdemo ravnovesje med digitalnim delom in delom v živo. Nacionalne mladinske organizacije pa se bomo potrudile, da na tem področju zagotovimo dovolj izobraževanj, podpore in medsebojnega povezovanja.«

Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa pa je v pozdravnem govoru poudarila: »Veseli me, da je to že četrto sektorsko srečanje, kar pomeni, da se povezujemo, izobražujemo in izmenjujemo izkušnje. Delo v času epidemije nas je postavilo pred številne izzive, ki jih s skupnimi močmi rešujemo in se hitro prilagajamo trenutnim razmeram, s čimer pa pridobivamo nova znanja, izkušnje in kompetence.«

V drugem delu srečanja je delo potekalo v treh skupinah, kjer so Zdravko Zupančič, Aleksandra Zupančič in Tomaž Gubenšek iz Šole retorike predstavili pomen govorjene besede, način in obliko govora ter osnove komuniciranja na spletu.

Tomaž Gubenšek je poudaril pomen dihanja pri govoru: »Poznamo štiri tipe dihanja, a za jasen in artikuliran govor je najpomembnejše dihanje s prepono, ki omogoča umirjen in jasen glas, saj pri govoru 93 odstotkov predstavlja način govora in samo 7 odstotkov vsebina. Pri tem si vedno predstavljamo, da se pogovarjamo z nam znano osebo, saj bo na ta način naš govor bolj sproščen in usmerjen.«

Aleksandra Zupančič je z besedami orisala kako se na govorni nastop pripravimo: »Vedno moramo imeti zastavljen namen in manipulativni cilj ter si vedno  pripraviti načrt, s katerim odgovorimo na vprašanja: kdo sem, zakaj, kako, kdo še, koliko časa, kdaj in kaj bom govoril? Oznanjati moramo tisto kar zagovarjamo, dobro argumentiramo in se pri tem s poslušalci vedno pogovarjamo, saj jih na ta način aktivno vključimo v dialog.«

Zdravko Zupančič pa je predstavil osnove komuniciranja na spletu: »Tako kot pri govoru v živo je tudi na spletu govorec živ medij, ki digitalna orodja uporablja samo kot pripomočke. Pomembno je, da dobimo pozornost poslušalcev in jo ves čas s svojim načinom govora vzdržujemo. Hkrati pa se ne ustrašimo treme, jo sprejmemo , nadzorujemo in se osredotočimo na vsebino.« 

Digitalno mladinsko delo je postalo (trenutna) realnost mladinskega sektorja, o čemur pričajo tudi dokumenti, ki so bili sprejeti na ravni EU in predstavljajo temelj digitalnega mladinskega dela kot ključnega pristopa, ki mladinskim delavcem omogoča vzpostavljanje stika in vzdrževanje odnosa z mladimi. Digitalne aktivnosti so tudi del vsakdana mladinskih centrov na nacionalni ravni, pri čemer se kot glavni akterji digitalnega mladinskega dela kažejo prav organizacije, ki ga izvajajo pri vsakodnevnem delu z mladimi.

Vsi štirje letošnji posveti, ki so se osredotočali na mladinsko delo v času epidemije, predstavljajo zaključeno celoto, skozi katero so mladinski delavci prejeli širok spekter znanj, izkušenj in kompetenc. Udeležencem smo skozi raznolike aktivnosti udeležencem omogočili medsebojno povezovanje, deljenje izkušenj, predstavitev dobrih praks, skozi interaktivne delavnice pa so udeleženci krepili svoje strokovne kompetence na področju mladinskega dela. Upamo, da bodo posveti tudi v prihodnjem letu stalnica mladinskega sektorja in tako postali pomemben skupni prostor srečanja vseh, ki so vključeni v delo z mladimi.

Vir: Mreža MaMa