Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Družbeno odgovorna družba – kako postati digitalen in zelen?
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) je objavil sklepe in zbornik povzetkov dveh konferenc, ki jih je skupaj z Univerzo v Mariboru in drugimi partnerji organiziral kot združeni konferenci IRDO o DRUŽBENO ODGOVORNI DRUŽBI 2021. Konferenci sta potekali 10. in 11. junija 2021 na spletu. Ti dve konferenci sta bili 16. IRDO mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2021: Izzivi in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost – 10. junij 2021, in Prva nacionalna strokovno-poslovna konferenca IRDO in Državljanske pobude za integralno zeleno Slovenijo: Izzivi in priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije v evropskem kontekstu - 11. junij 2021.
Na združeni IRDO konferenci je letos s skoraj 40 prispevki sodelovalo več kot 80 avtorjev iz desetih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica, Hrvaška, Poljska, Združeno kraljestvo Velike Britanije, Indija, Izrael, Španija). Doslej je že več kot tisoč avtorjev z vsega sveta sodelovalo na predhodnih 15 znanstvenih konferencah IRDO. Zbornike preteklih konferenc najdete tukaj, zbornik letošnje pa je dosegljiv tukaj.
Ob tem je predsednik programskega odbora konference zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej dejal: »To je po znanih podatkih prva združena konferenca na svetu, ki v naslovu govori o družbeno odgovorni družbi, sicer pa 16. mednarodna konferenca o družbeni odgovornosti, prvič dvodelna. Navezuje se na preko 20 knjig članov IRDO in »Uvod v politično ekonomijo družbene odgovorne družbe« (Mulej, Merhar, Žakelj in soavtorji, 2019), prve o njej na svetu. Več na www.irdo.si. V preteklem letu smo izdali dve knjigi o družbeni odgovornosti v šolstvu in dve o družbeni odgovornosti pri upravljanju podjetij (v Angliji).«
V mednarodnem delu konference (10. 6. 2021) je bila v središču pozornosti dilema, kakšne priložnosti in nevarnosti prinaša trajnostni bodočnosti (ki je del globalno osrednjih skrbi in rešitev do družbe odgovornega ravnanja) digitalizacija, pa tudi predlogi, kako jih obvladati. Metodološko rešitve podpirata kibernetska obravnava ogromnih količin podatkov in teorija sistemov (zlasti dialektična in model viabilnih sistemov). Družbena odgovornost podjetij naj preide v družbeno pooblaščanje organizacij, potenciali naj se integrirajo, da se uresničuje 17 strateških ciljev človeštva po OZN. Uporabijo naj se bistvene nove tehnologije, družbeno politični procesi obravnavajo kot tržni, podatki čim manj prikrivajo, regionalni razvoj temelji na pospeševanju inoviranja (meri pa lahko tudi s smernicami nagrade za družbeno odgovornost HORUS), da se zmanjšajo razlike med mesti in podeželjem. Pri razvoju naj šolstvo, praktiki in politiki sodelujejo, pa tudi socialne in tržne organizacije, v njih pa naj se organizirano pospešuje skrb za družbeno odgovorno ravnanje, vključno z usposabljanjem zanj in za vse to zadolženimi sodelavci, tudi z uporabo digitalnih omrežij in z uporabo metod za poučevanje, kot so na primer zbrane v online platformi Sustainicum Collection, in v raznih šolskih praksah, ki so vplivale na študente z digitalizacijo delno razvojno in delno zaviralno; tak je tudi vpliv oglaševanja na ljudi, pa tudi računovodstva. Urednika zbornika za 1. dan konference sta: prof. dr. Igor Perko in mag. Anita Hrast.
V slovenskem delu konference so 11. 6. 2021 avtorji prikazali veliko dobrih izkušenj, s katerimi je Slovenija lahko zgled vsej Evropi. Nudi ji Integralno zeleno pot k trajnostni Evropi. Vodja 2. dne konference dr. Darja Piciga iz Državljanske pobude Integralna zelena Slovenija je to povzela tako: »Za uresničevanje ambiciozne Agende 2030 in operacionalizacijo usmeritev Evropske unije za prihodnje desetletje potrebujemo enako ambiciozne in integralno zasnovane, trans-disciplinarne in trans-sektorske pristope in programe za trajnostni razvoj. Pristop Integralnih svetov, ki s celostno in dinamično vključenostjo centra in štirih razsežnosti ali svetov predstavlja tak konceptualni okvir in proces, sta Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo in Center Trans4m uporabila pri razvoju celostnega nacionalnega modela Slovenije v kontekstu Evropske unije in za razlago praktičnih primerov trajnostnega razvoja (knjiga Integral Green Slovenia). Prispevki (skupaj 14) za »Integralno zeleno pot k trajnostni Evropi«, ki predstavlja izvirni slovenski prispevek h Konferenci o prihodnosti Evrope, z razvojnimi snovanji, inovacijami in praktičnimi primeri iz Slovenije, prikazujejo in razlagajo integralno zeleno vizijo Evrope in pot za njeno udejanjanje« (od vrtca, srednje šole, visokega šolstva do elektro energetsko samostojnih stavb in vozil preko nove uporabe gob in trajnostnega kmetijstva, sodobnega upravljanja organizacij in območij/mest in merjenja, da se grozeča okoljska katastrofa prepreči.)