Prvi korak pri skrbi za naše duševno zdravje je zmožnost, da lahko svojim bližnjim povemo, kaj nas muči. Vendar se je včasih s starši težko pogovarjati o svojih čustvih in potrebah.

Obstajajo številni načini, da se boste lahko izpovedali staršem, ne da bi se vam to zdela tako zelo naporna in zastrašujoča naloga.

Zberite svoje misli. Če ne veste, kako se zadeve lotiti, vam ni treba vsega povedati naenkrat. Za začetek jim povejte nekaj o tem, kako se počutite, v naslednjih dneh ali tednih pa lahko nadaljujete s pogovorom in jim poveste še več.

Izberite trenutek, ko imajo vaši starši čas za pogovor, ali pa jim za začetek povejte, da se želite z njimi pogovoriti o nečem pomembnem.

Če ste se odločili, da se boste pogovorili s starši, to storite iz srca. Morda niste prepričani, da resnično želite govoriti s starši o čustvenih ali duševnih težavah, saj vas skrbi, da vas ne bodo jemali resno, ali da vas bo pogovor osramotil. To je povsem razumljivo, vendar ne pozabite, da starši večinoma želijo le tisto, kar je za njihove otroke najboljše.

Starši bodo imeli za vas morda veliko vprašanj. Mogoče jih bo zanimalo, kako dolgo se že počutite tako, ali pa bodo želeli vedeti, kako vam lahko pomagajo. Pripravite se na to in jim dajte vedeti, če se počutite preobremenjene in potrebujete malce časa. Naj vas ne bo strah prositi za strokovno pomoč. Prosite starše, naj vam pomagajo rezervirati pregled pri zdravniku. Starše lahko prosite tudi, naj gredo z vami k terapevtu.

V življenju, še posebej v najstništvu, doživljamo različna čustva – vsa so normalna in dovoljena. Vabljen_a na kako.se/pocutis, kjer lahko odkriješ pestro paleto oziroma Abecedo čustev ali se preizkusiš v igri ČustvoLjub.

Ko si v stiski ali potrebuješ pomoč, je zelo pomembno, da se o tem pogovoriš s starši. Ali z drugo odraslo osebo – pripravili so seznam kontaktov, na katere se lahko obrneš. Vedno pa si dobrodošel_a tudi na UNICEF-ovih Varnih točkah. 

Vir: UNICEF