Junij je mesec ponosa, ko proslavljamo drugačnost in spodbujamo enakopravnost LGBTQ+ skupnosti. To je tudi mesec, v katerem se spomnimo na to, skozi kaj vse morajo marsikateri pripadniki LGBTQ+ skupnosti, da bi jih ljudje okoli njih sprejeli. Prepogosto pa pozabimo, kakšen vpliv imajo lahko takšni življenjski dogodki na duševno zdravje LGBTQ+ oseb.

Duševno zdravje je pogosto prezrta tematika, pa vendar izjemno pomembna. Duševno zdravje posameznika je velik del našega vsakdanjega življenja in narekuje, kako preživljamo dneve ter vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo. Zato je skrb za duševno zdravje ključnega pomena. Pripadniki LQBTQ+ skupnosti se ob tem soočajo z izzivi, ki jih drugi ne doživljajo na enak način, lahko pa imajo še več ovir pri iskanju pomoči in skrbi za svoje duševno zdravje.

Kako pogoste so duševne motnje znotraj LGBTQ+ skupnosti?

Čeprav biti del LGBTQ+ nikakor ni duševna motnja, se veliko pripadnikov srečuje s težavami v duševnem zdravju. Raziskave so pokazale, da imajo člani skupnosti kar dvakrat pogostejši pojav dolgotrajne duševne motnje. Znotraj LGBTQ+ skupnosti so duševnim motnjam najbolj podvrženi mladi ter biseksualne in transspolne osebe. V Ameriki si je leta 2018 osmina oseb, starih med 18 in 24 let, poskusila vzeti življenje, kar 40 % pripadnikov transseksualne populacije pa je naredilo poskus samomora, kar je skoraj 9-kratna vrednost prevalence njihove celotne populacije.

Najpogostejše duševne motnje, s katerimi se soočajo LGBTQ+ osebe, so motnje razpoloženja, motnje hranjenja, anksioznost in odvisnosti. Kar 61 % se jih vsaj enkrat sooča z depresijo, 45 % se jih sooča s posttravmatsko stresno motnjo in 36 % z anksiozno motnjo. Večje tveganje kakor preostala populacija pa se pojavi tudi pri prekomernem pitju alkohola, uživanju psihoaktivnih snovi ter kajenju.

Dejavniki tveganja

Glavni razlog za večjo podvrženost k razvoju duševnih motenj pripadnikov LGBTQ+ skupnosti v grobem pripisujemo stigmi. Posamezniki so pogosto tarča diskriminacije na podlagi spolne identitete ali spolne usmerjenosti. Diskriminacija pa izhaja iz homofobije, bifobije in transfobije. Zaradi tega so posamezniki pogosto deležni socialne izključenosti in zločinov iz sovraštva. Ne smemo pozabiti, da ima lahko slaba “coming out” izkušnja izjemen vpliv na duševno zdravje. Ta je lahko tako pozitiven kot tudi negativen, kar pa je povsem odvisno od okolja, v katerem živi posameznik.

Zelo pogosto lahko stigma okoli LGBTQ+ skupnosti pripadnikom prepreči, da poiščejo ustrezno pomoč. Kar 10 % LGBTQ+ pripadnikov je v raziskavah priznalo, da so z iskanjem strokovne pomoči odlašali zaradi strahu pred obsojanjem s strani strokovnih delavcev. Kar 25 % transseksualnih posameznikov pa ni poiskalo pomoči zaradi strahu, da bi bili nepravilno obravnavani s strani zdravstvene stroke.

Kontakti za pomoč:

LEGEBITRA

Pravna svetovalnica LGBT - pravna.svetovalnica@legebitra.si

Individualna psihosocialna podpora, Legebitrina terapevtska skupina in druge podporne skupine - svetovalnica@legebitra.si

Terensko individualno svetovanje - blazka.p.baloh@legebitra.si

TRANSAKCIJA - program za podporo, opolnomočenje in zavezništvo transpolnih oseb info@transakcija.si

program za podporo, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb - transakcijaslo@gmail.com

DRUŠTVO ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER

samospoprijemanje v stiski - info@skuc.org

Mavrična svetovalnica - info@dih.si

Zavod Moja mavrica - info@mojamavrica.si 

program SQVOT, društvo Parada ponosa - sqvot@ljubljanapride.org

Vir: Projekt v odsevu