V uredništvu mlad.si vam v prvem intervjuju v letu 2021, v branje ponujamo pogovor z mladim zdravnikom, ki je z nami delil svojo izkušnjo soočanja s koronavirusom Covid-19, kot zdravnik in kot mladi posameznik. Na pogovor smo povabili Gregorja Moleha, specializanta družinske medicine v Zdravstvenem domu Celje.

Kako gledate na koronavirus Covid-19, kakšne so vaše izkušnje z njim?

Na koronavirus gledam kot na zelo nepredvidljiv in »hinavski« prehlad. Menim, da imamo vsi zdravstveni delavci do sedaj že zelo veliko izkušenj z novim koronavirusom, družinski zdravniki se morda nekoliko manj ukvarjamo s fazo intenzivnega zdravljenja, smo pa tisti, ki moramo okužbo prvi prepoznati, ki spremljamo bolnike med okužbo, če le-ta ne zahteva bolnišničnega zdravljenja, bolnike pa spremljamo tudi po preboleli okužbi in odkrivamo ter zdravimo zaplete. V primerjavi z ostalimi prehladnimi obolenji je potek veliko težje napovedati, okrevanje je daljše, posledic je več.

Kaj v Sloveniji počnemo narobe, da številke ne padejo kot bi morale?

Enostavno imamo preveč nepotrebnih stikov med ljudmi. Popolnoma stikov seveda ne moremo omejiti, prihaja do okužb na delovnih mestih, tekom bolnišničnih obravnav, ampak vsaj iz lastnih izkušenj ugotavljam, da bi se nezanemarljivemu deležu okužb lahko izognili z malo več pazljivosti.

Kakšni so ukrepi v Sloveniji, se jih ne držimo dovolj in če ne zakaj po vašem mnenje ne?

Glede ukrepov lahko govorim le iz strogo zdravniškega vidika in mislim, da so bili v veliki večini izbrani za čim zgodnejšo ustavitev epidemije, novega koronavirusa nismo podcenjevali, kar je dobro. Mislim, da se ukrepov ne držimo dovolj, kot glavni razlog vidim premajhen poudarek na izobraževanju in osveščanju. Še vedno zelo pogosto bolnikom pojasnjujemo pomen in delovanje osnovnih ukrepov kot so nošnja maske, upoštevanje socialne distance in cepljenje. Posamezniki, ki delovanje ukrepov ne razumejo, pa se jih tudi manj držijo ali se jih držijo površno. Kot na primer bolnik, ki je zbolel za Covid-19 pa pove, da se je cela družina držala ukrepa, da se ne družijo v skupini z več kot 6 ljudmi naenkrat, ampak so se pač vsak dan v tednu družili z drugo družino...

Delate v covid ambulanti in na urgenci kako bi opisali vaše delo v času epidemije in ga primerjali s časom pred epidemijo? 

Delo v covid ambulanti in na urgenci je zaradi zaščitne opreme bolj zamudno in fizično napornejše, sam opis dela pa je izven tega ostal enak. Največ težav na teh deloviščih nam povzroča kadrovsko pomanjkanje. Že pred pandemijo Covid-19 je bilo delavcev v zdravstvu premalo, zdaj pa smo razporejeni po dodatnih deloviščih, obravnave so zaradi zaščitnih ukrepov daljše, prisotni so še dodatni izpadi zaradi bolniških staležev. V primerjavi z delom pred epidemijo je morda nekoliko manj bolnikov, ki bi obremenjevali službo nujne medicinske pomoči zaradi popolnoma nenujnih zadev, jih pa nadomestijo bolniki, ki prihajajo zaradi Covida-19 in pa bolniki, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo v željenem času priti do svojega izbranega zdravnika ali do specialista v bolnici in urgenco dojemajo kot ustrezno alternativo.

Kaj menite o cepljenju, ste se sami že cepili? Če ja kakšna je vaša izkušnja? 

Iskreno povedano sem nad cepljenjem navdušen, saj sem močno dvomil, da nam bo uspelo v tako kratkem času razviti tako učinkovito cepivo in opraviti vse potrebne postopke, da lahko z njim začnemo varno cepiti. Sam sem se cepil, takoj ko je bilo to možno in nisem imel pri tem nobenih zapletov, cepila se je tudi velika večina sodelavcev, ki Covida-19 še niso preboleli in zaenkrat nisem zasledil, da bi kdo imel po tem kakšne težave. Zapleti cepljenja seveda so možni in to sem ob cepljenju vzel v zakup, vendar je možnost hujših zapletov veliko veliko manjša kot pri prebolevanju Covida-19.

Kako se je zaradi koronavirusa spremenilo vaše poklicno in vaše zasebno življenje?

Na podoben način, na obeh področjih je manj interakcij v živo in več na daljavo. Na začetku je bilo težko, potrebne so bile organizacijske prilagoditve, nato pa smo morali na poklicnem nivoju na nov način dela navaditi bolnike, doma pa je še vedno včasih potrebno razložiti otrokom, zakaj še ne morejo na počitnice k babici in dedku, psihično je bilo zelo naporno. Zdaj smo se do neke mere že navadili, ampak ne moremo mimo tega, da je pregled v živo bolj kvaliteten od pogovora preko telefona in da je že majhen objem vreden več kot še tako dolg pogovor preko zooma, ne glede na to, če nam celo uspe brez tehničnih motenj.

Kaj je vaš nasvet kot mladi zdravnik vsem mladim glede koronavirusa, ukrepov in cepljenja?

Po pameti in brez strahu. Na začetku prvega vala je bil strah tisti, ki nam je pomagal, da smo se ukrepov držali in zdržali. Do zdaj smo se naučili, da se koronavirusa ni potrebno ravno bati, o njem je veliko več znanega, ampak da ravnamo prav, moramo to znanje poiskati in se po njem ravnati. Enak nasvet velja za cepljenje, le da nam tam strah onemogoča pravilno odločanje. Mladi so glede cepljenja na nek način v priviligiranem položaju, saj bo večina na vrsto za cepljenje prišla šele čez nekaj mesecev. Strah je tako odveč, ko pride čas za to se odločite pametno, na podlagi dokazov, če imate zaradi kakšnega zdravstvenega stanja dvome pa se posvetujte s svojim zdravnikom.

Kakšen pa je po vašem zdrav pozdrav?

Že od nekdaj imam najraje pozdrav »Zdravo«, sploh zadnje čase pa se vedno pogosteje poslavljam s »Srečno!«, ker ob vsem ostalem trudu za ohranjanje zdravja malo sreče nikoli ne škodi.

Vir: Uredništvo mlad.si