Mladinska iniciativa za 3. razvojno os »Hoč'mo cesto!« deluje samoiniciativno pod okriljem Mladinskega sveta Ravne na Koroškem. Organizirali so se za to, da na glas zahtevajo spremembe na bolje. Verjamejo in vedo, da bi premik naprej naredila hitra cesta, ki bi Koroško povezala z ostalo Slovenijo. O tem, kako so organizirani, kako in s čim dosegajo zadane cilje in kdaj lahko pričakujemo prvo lopato za začetek gradnje, smo se pogovarjali z Aljažem Verhovnikom, koordinatorjem ekipe ene bolj uspešnih mladinskih iniciativ, ki dokazuje, da mladi lahko premaknemo lastno realnost na bolje. Kako je to njim uspelo si preberite v spodnjem intervjuju. 

Kako se je vse skupaj začelo? Kaj je bil tisti trenutek ali dejanje, ko ste si rekli: Dost' je! Hoč'mo cesto? 

Mladi na Ravnah smo se pomladi 2014 samoiniciativno odločili, da bomo morali nekaj sami storiti zato, da Korošci dobimo razvojne potenciale. Takrat smo ravno pisali prvo strategijo za mlade na Ravnah in naleteli ne probleme »bega možganov«; delež mladih se je zmanjšal za 37% od 1991 do 2015 zaradi te prometne odrezanosti. Dejansko smo regija z najdaljšo oddaljenostjo od avtocestnega križa. Tako smo potem julija 2014 ustanovili iniciativo, ki smo jo poimenovali Mladinska iniciativa za 3. razvojno os. S tem smo želeli poudariti, da smo mladi zadeve vzeli v svoje roke in da se borimo za svojo prihodnost in da smo ZA. Kajti po mojem vedenju smo edina iniciativa, ki se za nekaj zavzemamo in ne a-priori vsemu nasprotujemo. Potem pa so se začele akcije. Nikoli nismo imeli posebnega načrta dela, šlo je za spontan odziv na mnoge težave in iz lokalnega delovanja, smo preko regijskega delovanja, prišli na državni nivo. Dokazali smo, da smo mladi lahko resen partner države v pogovorih o resnih razvojnih temah države. 

Kako ste organizirani? 

Mladinska iniciativa z 3. razvojno os deluje v okviru Mladinskega sveta Ravne na Koroškem. To je pravzaprav eden izmed projektov mladinskega sveta, vendar je sam po sebi tako popularen, da marsikdo ne ve, da spada v mladinski svet. Formalnega članstva ne poznamo. Sam pa koordiniram delo, ožjo ekipo pa tvorijo člani upravnega odbora Mladinskega sveta Ravne na Koroškem. 

Iniciativa je z akcijami uradno pričela v letu 2014. Katere večje akcije ste organizirali do danes, poleg pogovorov z DARSom, občinami in ministrstvi? In na kakšen način se aktivirate? 

Naše delo je aktivistično, spontano. Vsako leto organiziramo kolesarjenje po bodoči trasi 3. razvojne osi med štajersko avtocesto; Velenjem, Slovenj Gradcem ter Dravogradom in vse do meje na Holmcu. Letos bo to petič. Vedno določimo slogan akcije. S kolesi poudarjamo počasno povezavo regije do avtoceste, hkrati pa »rišemo« novo prometnico, ki jo nujno potrebujemo. Letos bomo kolesarili pod sloganom HOČ`MO 1. LOPATO. V posebnem protokolu, ki so ga podpisali minister za infrastrukturo in naša ter sosednja velenjska regija piše, da se bo gradnja pričela konec leta 2019. Bomo videli, ali gre še za eno prelomljeno obljubo. 

Poleti smo odprli tudi informacijski center Mladinske iniciative za 3. razvojno os. Ta se nahaja v središču Raven na Koroškem in je namenjen informiranju širše javnosti o naših aktivnosti in o samem projektu 3. razvojne osi. Posneli smo tudi veliko promocijskih filmčkov, z različnimi znanimi osebami, ki so podprle gradnjo 3. razvojne osi na Koroško. Organiziramo tudi prireditev Ambasadorji HOČ`MO CESTO, kjer se vsako leto zahvalimo osebam ali organizacijam, ki se z nami posebej trudijo zato, da bi korošci čim prej dobili 3. razvojno os. 

Organizirali smo tudi proteste za hitro cesto in kot kaže bo v jeseni sledil nov protest, tokrat v Ljubljani, če vlada ne bo zagotovila stabilne finančne konstrukcije za letošnji pričetek gradnje. Kajti DARS ima tehnično gledano vse pripravljeno. Zdaj mora »samo« še politika uresničiti svoje obljube, da nam želi zgraditi cesto. 

Katera vaša akcija je bila najbolj uspešna? Zakaj? 

Mislim, da je bil to protest junija 2017, ki smo ga izvedi na Ravnah. Razlog pa je bil, da minister Gašperšič sprva ni hotel podpisati posebnega protokola, v katerem bi zapisali časovnico aktivnosti za gradnjo 3. razvojne osi na Koroško. Po protestu je pristal na podpis in podpis se je zgodil 3. julija 2017 na Ravnah na Koroškem. Ta protokol, ki je bil pripravljen po vzoru pomurskega protokola, je do sedaj tudi edini pisni adut, ki ga imamo, da državo preganjamo z roki. Roke pa je postavila vlada Mira Cerarja, ko je marca 2015 obiskala Koroško in obljubila, da se bo gradnja do Slovenj Gradca pričela leta 2019. Zdaj smo pa tu. 

Imate podporo tudi širše po Sloveniji? Ko že govoriva o podpori: kje dobite največ podpore: v politiki, gospodarstvu, civilni sferi, kje drugje? 

Moram priznati, da povsod po Sloveniji srečujem ljudi, ki nas podpirajo. Kar me navdaja z optimizmom, saj vidim, da korošci tako nismo sami v borbi za naš razvoj. Navsezadnje 3. razvojna os ni lokalni projekt, ampak je eden najbolj pomembnih infrastrukturnih razvojnih projektov Slovenije. Pomemben je tudi za srednjeevropski prostor, zato se na našo iniciativo obračajo tudi institucije iz Avstrije, ki pričakujejo, da bo ta cesta povezala državi. 

Podporo čutimo povsod, tako med ljudstvom, ki nam je dalo legitimnost z več kot 7.000 podpisi v podporo peticiji za gradnjo 3. razvojne osi na Koroško. To je bila naša prva akcija leta 2014. Odlično sodelujemo z gospodarstveniki in obrtniki, ki so dnevno odvisni od prometnic. Z lokalnimi politiki imamo dobre odnose, bi si pa želeli več energičnosti od njih, saj je dejansko iniciativa odraz neaktivnega dela v prvi meri lokalne politike, nato pa državne. »Sitnarimo« za nekaj, kar bi moralo biti regiji in državi samoumevno, da se zgradi. 

Vemo, da je mobilnost mladih v 21. stoletju nekaj samoumevnega. Drži to tudi za Koroško? Kakšno je stanje danes, koliko časa traja pot od Slovenj Gradca do Ljubljane ali Maribora recimo? Z javnim prevozom ali avtom? 

Povezave Koroške do Ljubljane so katastrofalne. Po cesti več kot dve uri do Ljubljane za nekaj več kot 100 km. To je primerljivo z razdaljo Nova Gorica-Ljubljana, kjer je pot zaradi hitre ceste časovno za polovico krajša.  Pri železnici je situacija še slabša. Vlak vozi od Koroške, preko Maribora in Zidanega Mosta do Ljubljane celih pet ur! 

Koroška je po vsej statistiki regija, ki je najbolj oddaljena od avtocestnega križa, zato nujno potrebuje 3. razvojno os, da se bo lahko enakomerno razvijala v primerjavi z drugimi regijami. V taki infrastrukturi javni prevozi niso zanimivi, saj so zelo počasni. Večinoma se jih poslužujejo šolarji in študenti, ker so subvencionirani. Ljudje pa ogromno časa izgubijo na cesti.

Kaj bo hitra cesta doprinesla koroški regiji, morda tudi širše? Kje bodo mladi pridobili največ? 

Izgradnja hitre ceste na Koroško pomeni v prvi vrsti upanje, da si bomo sami pomagali. Že samo ime -razvojna os - pove vse. Za razvoj so potrebne dobre prometne komunikacije. Naše gospodarstvo se kljub težki situaciji uspešno bori s prometnim kolapsom in vsako leto ustvari milijardo evrov dodane vrednosti. Z boljšo prometnico, bi se lahko še bolj razvili. S tem bi dobili nova delovna mesta. Mladi bi se lahko zaposlili doma in se prenehali izseljevati iz regije. Občine pa morajo izgradnjo 3. razvojne osi izkoristiti. Morajo poskrbeti za gradnjo več stanovanj za mlade. Sam od sebe se ne bo zgodil napredek. Morali bomo izkoristiti priložnost za razvoj. Zato smo v iniciativi že pozvali Svet koroške regije, koroško gospodarsko zbornico, da se naj zdaj pripravi strategija razvoja regije, ko bo zgrajena cesta. Da bomo lahko takoj izkoristili potenciale. 

Najbrž ste pomislili tudi na varnostni vidik? 

Trenutna magistralna cesta je najbolj nevarna in krvava v Sloveniji. Žal se je na tej cesti do Koroške po osamosvojitvi zgodilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom. Statistika kaže, da je vožnja po hitri cestah hitrejša in varnejša. Pomislite tudi, koliko bi hitrejša pot do Ljubljane doprinesla tistim korošcem, ki se vsak dan z ambulantnimi vozili vozijo v UKC Ljubljana na razne življenjsko potrebne zdravstvene storitve. 

V kateri fazi pa je trenutno projekt izgradnje hitre ceste Šentrupert – Slovenj Gradec? Ali, če vprašam drugače: kaj ste dosegli do danes? 

Julija 2014 je kandidat za ministra za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič izjavil, da gradnja 3. razvojne osi ni potrebna. Nato smo se pogajali sprva za gradnjo morda do Velenja, nato za dvopasovnico do Slovenj Gradca. Danes imamo v teku odkupe zemljišč med Velenjem in Slovenj Gradcem; do sedaj je odkupljenih 40% zemljišč. Odsek se projektira. Na pododseku Gaberke je vse pripravljeno za gradnjo. Ravnokar se je zaključila prva stopnja razpisa za izvajalca gradbenih del. DARS dela s polno paro. Zdaj samo še potrebuje oporo države, da lahko najame posojila in prične z gradnjo odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem. To bo zgodovinski dan za Koroško! O čem takem, bi leta 2014 lahko samo sanjal. Letos je prva lopata lahko realnost. Mora pa še politika opraviti svojo domačo nalogo. Mislim, da so nam dovolj obljubljali in da so nam dolžni zagotoviti prvo lopato. 

Kje naj bi potekala hitra cesta? Je še vedno »na mizi« več predlogov? Za katerega se zavzemate? 

Trasa hitre ceste med štajersko avtocesto in Slovenj Gradcem je določena. Prvi je bil leta 2013 umeščen odsek Velenje-Slovenj Gradec. Nekaj prahu dviguje odsek med Šentrupertom in Velenjem, ki je bil dokončno umeščen maja letos, ko je svoje povedalo ustavno sodišče in po petnajstih letih potrdilo, da je trasa skladna z ustavo. Zame je tako ta debata pravno-formalno zaključena. 

Na našo pobudo se je novembra lani odprl tudi sprejem prostorske umestitve trase 3. razvojne osi med Slovenj Gradcem, Dravogradom in Holmcem. Posebna študija ministrstva je določila, da bo trasa od Slovenj Gradca do Raven štiripasovna. To je velika zmaga za Koroško, saj se središče našega gospodarstva nahaja prav na Ravnah na Koroškem. Kazalo je že, da se bo umeščanje na tem odseku popolnoma ustavilo, saj je mirovalo od leta 2013 do novembra lani. Zdaj pa se aktivnosti nadaljujejo. Sprejem prostorskega akta je dolg proces, ampak brez tega gradnje ni mogoče začeti. Na relaciji do Holmca bi naj bila trasa umeščena do leta 2021. Nato pa sledijo drugi postopki. 

Naša iniciativa se v trasiranje nikoli ni vpletala, vedno pa smo podpirali napredek in strokovne argumente, da cesto čim prej dobimo! 

Na spletni strani iniciative hitronakorosko.si je objavljen časovni okvir izgradnje 3. osi. Po njej naj bi se pričetek izgradnje začel oktobra 2019. Kaj sledi, če se bo rok prestavil na kasnejši datum? 

Začetek gradnje, vsaj simboličen, če ne bo prehuda zima, je decembra letos realno mogoč. Seveda je to odvisno od javnega razpisa za izvajalca gradbenih del, katerega mora izpeljati v skladu s pravili o javnem naročanju DARS. Saj veste, razne pritožbe in podobno. Ampak tudi to se enkrat reši. Če v jeseni vlada in državni zbor uredita še poroštvo za našo cesto, potem imamo vstopnico. DARS podpiše pogodbo z izvajalcem in zabrneli bodo gradbeni stroji. Sem optimist, da je to mogoče. Če pa se to ne bo zgodilo, bo odgovornost nosila vlada Marjana Šarca! 

Ta semafor (časovnica) je ena izmed naših akcij. Spomnim se sestanka nekje pomladi 2017, ko sem ga prinesel v pisarno predsednika uprave DARS in ga dal na mizo. Povedal sem mu, da bomo odslej časovno spremljali gradnjo. To časovnico smo, nekoliko korigirano, nekaj mesecev kasneje vnesli v protokol. Mi še vedno pričakujemo prvo lopato v 2019. Če ne oktobra, pa decembra. Če ne bo prehude zime, se bodo dela lahko pričela. Glavna dela pa seveda pomladi. Ampak ta simbolika začetka gradnje v letošnjem letu je zelo pomembna, saj bi Korošcem povrnila zaupanje v državo. Obljubam o 3. razvojni osi ljudje na Koroškem ne bodo verjeli, dokler ne bodo videli gradbenih strojev. 

Kaj bi priporočili mladim, ki si želijo sprememb in tudi vedo, kako jih doseči? Kako naj se aktivirajo? 

Mladi morajo biti aktivni državljani. Če se sami ne bomo postavili zase, se drugi za nas ne bodo borili. Težko bi podal recept, sigurno pa je pomembna vztrajnost in srčnost, da se boriš za nekaj svojega. Jaz recimo borbo za koroško hitro cesto razumem kot boj za moj dom. Koroška je moj dom in zelo jo imam rad. Menim, da imam pravico do enakomernega razvoja države, saj sem ne glede na vse, zelo ponosen, da sem Slovenec in da korošci živimo v Sloveniji. V preteklosti to ni bilo tako samoumevno. 

Kaj bo z iniciativo, ko bo hitra cesta dokončana? 

Dobro vprašanje… Pustimo času čas. Najprej HOČ`MO 1. LOPATO, potem pa bomo videli.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: osebni arhiv Aljaža Verhovnika