Anja Fortuna je mladinsko pot je začela pri skavtih v Žireh. Izkušnje na področju mladinskega dela je nabirala v domačem Društvu podeželske mladine Vrsnik-Ledine, od koder je bila izvoljena tudi v organe Zveze podeželske mladine Slovenije. Vzporedno je bila dejavna tudi v študentski organizaciji, med drugim je bila tudi predsednica Kluba idrijskih študentov. Zadnja leta je bila aktivna tudi v Mladinskem svetu Slovenije, kjer je bila v predhodnem mandatu članica kolegija, torej izvršilnega telesa Mladinskega sveta Slovenije, zadolžena za mednarodno sodelovanje. Od oktobra 2018 zastopa MSS kot njegova predsednica. Anja bo Mladinski svet Slovenije vodila dve leti.

Pred kratkim smo se skozi Mednarodni dan mladih lahko osredotočili na izzive današnjega časa, ki jih živijo mladi. Ste mnenja, da so mladinske tematike v medijih in v slovenski politiki bolj zastopane kot v preteklosti? Je več posluha za probleme mladih?

Mladi so kljub temu, da se je stanje nekoliko izboljšalo še vedno zelo zapostavljeni. So pa mladi večkrat omenjeni s strani medijev kot pa s strani politikov. Politiki se na žalost na mlade spomnijo izjemno malokrat. Tudi pri svojem delovanju premalokrat izkažejo zanimanje za problematike mladih. Očitno, za njih nismo dovolj velika baza volivcev. Ravno zaradi tega je bilo eno izmed naših sporočil ob mednarodnem dnevu mladih ta, da naj se odločevalci na nas spomnijo ob svojih dejanjih ne le v objavah na družbenih omrežjih.

Vseskozi svoje mladinsko delo imate vpogled v položaj mladih. Menite, da se je status mladih v zadnjih letih izboljšal?

Status mladih se po mojem mnenju ni izboljšal ampak spremenil. Življenje nas, ki smo mladi v tem obdobju je vsekakor drugačno kot življenje naših staršev, v obdobju, ko so bili oni mladi. Je pa res, da vse statistike kažejo, da smo zdajšnja generacija mladih prva povojna generacija, ki bomo živeli slabše od naših staršev. 

Eden najbolj akutnih problemov mladih je reševanje stanovanjske problematike. Kako se na vaše pozive in predloge do sedaj odziva vlada? Vemo, da ste predsedniku vlade Marjanu Šarcu večkrat poslali poziv k ukrepanju na področju stanovanjske problematike in ni bilo odziva, navedli ste konkretne predloge? Kaj vam sporoča njegova (ne)reakcija?

Tako je, Mladinski svet Slovenije je skupaj z Študentsko in Dijaško organizacijo Slovenije predsedniku vlade že večkrat poslal dopis glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike mladih. Od kabineta predsednika vlade smo v dveh primerih (od treh) prejeli odstop pisma Ministrstvu za okolje in prostor. Na Ministrstvu so se vedno prijazno odzvali a vsekakor niso edino ministrstvo, ki je pristojno za reševanje te akutne problematike. Neodziv predsednika vlade direktno nam nekako daje misliti, da ta problematika za njega ni dovolj pomembna, da bi si sam vzel čas in se sam odzval na to.

Minister Jernej Pikalo se je na zadnji seji Vlade RS za mladino zavezal, da bo spodbudil splošno razpravo med ostalimi ministrstvi glede reševanja stanovanjske problematike. Imate že kakšne odzive glede tega? Vam je kaj znano, kako je s predlogi proračuna, ki naj bi jih pripravila vlada RS (ministrstva) za reševanje stanovanjskega problema v smislu, da se koalicijska zaveza o namenitvi  0,4 BDP za reševanje udejanji?

Ministrstvo za okolje in prostor nam je posredovalo nekaj točk o premikih na tem področju vendar vsekakor pričakujemo, da bo minister Pikalo poskrbel, da se skliče seja vlade, ki bo v celoti namenjena tej problematiki. Glede predloga novega proračuna pa še vedno čakamo, ker se trenutno ministrstva borijo vsaka za svoj košček pogače. Upamo, da bodo pripravljeni na kompromis, če bodo, v prid reševanja  bivanjske problematike ob kakšen delček denarja.

»Eden izmed razlogov za nizko participacijo mladih v lokalnem okolju je predvsem slaba informiranost mladih o možnostih participacije ter o dogajanjih v lokalnih okoljih na sploh« ste zapisali v razlogih za izbrano temo, ki jo zasledujete v projektu Rastimo skupaj. V kolikšni meri omenjeni projekt pripomore k sodelovanju občin z mladimi in na kakšen način poteka dialog? Imate že kakšne konkretne pobude ali predloge za večjo vključenost mladih v procese odločanja na lokalni ravni?

Projekt Rastimo skupaj pripomore k temu, da se na istem mestu sestanejo tako mladi kot odločevalci. Odločevalci namreč premalokrat mladim ponudijo prostor za odprt in konstruktiven dialog tako, pa se v mladih krepi zavedanje, da tako ali tako nima smisla aktivno sodelovati, saj naj jih ne bi nihče upošteval. Ko bodo mladi videli, da njihova aktivna participacija obrodi sadove, težav z nizko participacijo mladih ne bomo imeli.

Na kakšen način še in v kolikšni meri sodelujete z ministrstvi, kje je še prostor za dialog? Katera ministrstva so najbolj pripravljena na dialog?

Z ministrstvi relativno dobro sodelujemo. Predvsem je ta dialog odvisen od tematike. Izjemno smo veseli, da se je v zadnjem letu vzpostavil dober dialog z Ministrstvom za zunanje zadeve, kljub temu, da že več let vodimo program Mladinskega delegata pri OZN smo do vodstva ministrstva izjemno težko prišli. Je pa res, da je veliko stvari odvisnih od uradnikov, ki so tam zaposleni tako, da so  različna ministrstva različno odprta za sodelovanje, nekatera bolj nekatera manj.  Nam je pa na MSS izjemno pomembno, da naše organizacije članice, ki se ukvarjajo z določeno temo dobro sodelujejo s tistim resornim ministrstvom. Tukaj lahko pohvalimo Ministrstvo za zdravje in pa predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bi se pa z vidika dialoga z mladimi lahko ministrstva še bolj odprla. Najbrž se premalo zavedajo koliko znanja in dobrih predlogov lahko v dialogu z mladimi pridobijo. 

Kje vidite vzrok za to, da se mladi udeležujejo volitev v tako malem številu? Zakaj mladi ne gredo na volitve? Estonska mladina ima na občinski ravni volilno pravico od 16. leta dalje. Je morda tu rešitev? Bodo kot številčnejše volilno telo mladi bolj slišani?

Mladi se ne udeležujemo volitev, ker politika ne zna oziroma se ne potrudi dovolj, da bi z nami komunicirala. Prav tako pomanjkanje državljanske vzgoje pripelje do tega, da se mladi ne počutimo dovolj okrepljeni z znanjem za take odločitve. Znižanje volilne pravice bi vsekakor politike pripeljalo do tega, da bi zaradi večje baze začeli s komuniciranjem z mladimi. Vsekakor pa to ne bi smel biti edini razlog. Mladi bi morali biti že sedaj v ospredju pri kampanjah, le tako se lahko gradi volivce. Če se kot mlad ne hodiš na volitve ne vem koliko lahko starost k temu pripomore.

Kakšno je vaše mnenje o e-volitvah? So izvedljive in ali bi mlade prepričale k udeležbi?

E-volitve bi vsekakor bile mladim bolj zanimive, vendar če mladi med danimi  možnostmi ne vidijo prave izbire na »fizičnih« volitvah ne vem, če jih bodo e-volitve prepričale k temu, da volijo. E-volitve lahko prinesejo veliko, je pa vseeno tukaj pomemben vidik varnosti.

Z januarjem 2019 se je pričel 7. cikel mladinskega dialoga. Namen predsedujočega tria na področju mladine je vključiti mladinski dialog v zasledovanje  11-ih evropskih mladinskih ciljev. Kako vi vidite povezavo med Mladinskimi cilji in predsedovanjem Slovenije Svetu EU?

Mladinski cilji predstavljajo pomembno vsebino pri izboljšanju položaja mladih. Dobro so opredeljeni podcilji, ki odločevalcem predstavijo na kakšen način naj zasledujejo določen cilj. Pri predsedovanju Slovenije bolj upamo na to, da bo predvsem država videla pomembnost v teh ciljih, in da se te cilje pripelje v dialoge med mladimi in odločevalci na vseh ravneh.                                                                                                                  

Eden od ciljev 7. cikla mladinskega dialoga, katerega osrednja tema je ustvarjanje priložnosti za mlade je tudi ustvarjanje priložnosti za mlade na podeželju. Katere so tiste rešitve, ki bi pripomogle k bolj kvalitetnem življenju mladih na podeželju? Kako ustvariti razmere, da bi mladi ostali na podeželju?  

Najbolj bi pripomogla podpora pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju, pri tem, da se mladim pomaga pri ustvarjanju svojih bivalnih prostorov oziroma, da se vsaj zmanjša birokracijo pri gradnji objektov. Pomembno je tudi vlaganje v nevladne organizacije, ki delujejo na podeželju, saj imajo mladi za razliko od mladih iz urbanih okolij že tako ali tako manj možnosti za raznorazne prostočasne aktivnosti. Pomembna je tudi infrastruktura od cest do telekomunikacijskih omrežij in javnega prometa.

Za tiste mlade, ki se odločijo za študij bi podpora pri bivanju v oddaljenih krajih pomenila izjemno veliko pomoč, kar bi pomenilo, da bi se mladi na podeželju krepili z znanjem s tem pa bi imeli več možnosti za razvoj donosnih delovnih mest bodi si na kmetijah ali pa kje drugje na podeželju. Saj je glavni razlog, da se mladi odseljujejo iz podeželja je še vedno kakovostna zaposlitev. Mladi v urbanih področjih imajo tako več možnosti za kakovostno zaposlitev kot tisti, ki so na podeželju. 

Precej dejavni ste tudi na mednarodnem povezovanju mladinskih organizacij, sodelujete z Evropskim mladinskim forumom. Kako ocenjujete delovanje naših mladinskih organizacij v primerjavi z ostalimi državami?

Vsekakor so slovenske mladinske organizacije izjemno dobro umeščene na mednarodnem parketu. Tudi delujejo izjemno dobro v primerjavi z mladinskimi organizacijami iz drugih držav. Se pa vse organizacije, vključno s slovenskimi bojimo krčenja prostora za civilno družbo.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so zbirališča idej in inkubator dobrih praks na lokalni ravni. Kako vi vidite članske organizacije na nacionalni ravni in mladinske svete v prihodnosti, kako še lahko pripomorejo k politični participaciji v lokalnih okoljih?

Članske organizacije na nacionalni ravni imajo tako ali tako svoje lokalne enote, ki so v veliki meri aktivni tudi na lokalnem nivoju. Te lokalne enote oziroma društva so velikokrat izjemno pomemben del delovanja mladinskih svetov lokalne skupnosti. V prihodnosti vidim možnost, da se te organizacije še bolj okrepijo na vseh ravneh saj se mladi ravno v teh organizacijah lahko počutijo del skupnosti.  Po mojem mnenju marsikateremu mlademu primanjkuje ravno ta občutek pripadnosti in skupnosti. Zagotovo je prihodnost v krepitvi mladinskih organizacij. Kljub temu, da se veliko govori o neorganizirani mladini so mladinske organizacije tiste, ki krepijo politično participacijo tako organizirane kot ne organizirane mladine.

Kateri so ključni cilji Mladinskega sveta Slovenije za prihodnje?

Vsekakor je ključni cilj ta, da vlada končno naredi potrebne korake za celostno reševanje bivanjske problematike. Drugi cilj z vidika mladih na splošno so ukrepi na področju zagotavljanja kakovostnih zaposlitev mladi. Nenazadnje pa je za nas izjemno pomemben krepitev mladinskih organizacij in zagotavljanje prostora za kakovosten dialog in delovanje teh organizacij  na vseh ravneh družbe. To so res tisti prvi ključni cilji. Vsekakor jih imamo še precej, vendar če se uresničijo vsaj zgornji trije smo naredili ogromno.

Ali država po vašem mnenju v zadostni meri podpira mladinske organizacije? Kje je še prostor za izboljšave?

Kot že večkrat omenjeno država vsekakor ne namenja dovolj podpore mladinskim organizacijam. Sploh se ne zaveda, da so mladinske organizacije tiste, ki veliko bolj kot formalno izobraževanje vzgajajo in oblikujejo aktivne državljane, ki krepijo lokalno skupnost in s tem celo državo. Država bi morala veliko bolje in predvsem bolj trajnostno financirati strukturno delovanje organizacij. S tem, da se morajo organizacije boriti za svoj obstoj iz meseca v mesec država kaže na to, da pomena kakovostnega delovanja mladinskih organizacij sploh ne razume.

Kako vidite trenutno sodelovanje Urada RS za mladino in mladinskega sektorja in kako medsektorsko povezovanje? Kje se najbolj vidijo rezultati sodelovanja?

Sodelovanje med Uradom RS za mladino in mladinskim sektorjem vidim kot relativno dobro, vendar nas bolj kot sodelovanje skrbi moč urada znotraj svojega ministrstva. Urad se načeloma trudi ampak po mojem mnenju nimajo dovolj kapacitet tako kadrovsko kot tudi finančno, da bi dejansko lahko bili v podporo mladinskim organizacijam. Rezultati sodelovanja se najbolj kažejo pri različnih razpisih. Predvsem z vidika MSS pa se sodelovanje vidi pri izboljšanju mladinskega sektorja na lokalni ravni preko skupnega projekta Rastimo skupaj.

Kam vas vodi pot po končanem mandatu, če se ne motim, trenutnega zasedate do oktobra prihodnje leto? Boste ponovno kandidirali?

Kam me bo pot vodila po koncu mandata še ne vem. Sama vidim največ izzivov v povezovanju turizma in podeželja. Turizem je namreč tista tema, ki se ji posvečam iz študijskega vidika, podeželje pa mi predstavlja neko pripadnost in strast, ki sem jo pridobila v svojem življenju na podeželju in preko delovanja v Zvezi slovenske podeželske mladine. Ravno zveza je tista organizacija, ki mi je dala veselje v raziskovanje tega področja in željo po tem, da se to področje razvija,, saj v sebi nosi ogromno potenciala.

Tako, da ja, imam še več kot eno leto, da se odločim. Nikoli ne reči nikoli, tako, da bomo videli kaj se bom na koncu odločila. Zaenkrat bi raje to vlogo predala drugi osebi, saj ti da ogromno znanja in izkušenj in prav bi bilo, da imajo še drugi možnost to izkusiti.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Anja Fortuna, osebni arhiv