Ob prihajajočem svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom in direktorjem Katoliške mladine, zavoda za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih, ki je pričel s svojim delovanjem v začetku lanskega leta. Ustanovila ga je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) na svoji redni seji januarja 2019. Poleg omenjenega zavoda so ustanovili tudi Urad za mlade (UM), ki koordinra področje mladinske pastorale v Sloveniji.  Mesec kasneje je s svojim delovanjem prenehala Skupnost katoliške mladine (SKAM), organizacija, ki je bila kar 25. let dejaven člen na področju mladinske pastorale v Sloveniji. SKAM je deloval na področju mladinskega dela in bil prepoznan kot tak tudi s strani Urada RS za mladino. Z njegovo ukinitvijo je delo na področju mladinske pastorale prevzela prej omenjena Katoliška mladina, ki deluje pod okriljem SŠK. V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, duhovnikom in direktorjem zavoda. Vabljeni k branju.  

Bi nam lahko zaupali, kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se posvetili duhovniškemu poklicu? Gre za kakšen konkreten dogodek v vašem življenju?

Doma sem prejel ogromno v smislu molitve, duhovnega življenja, ljubezni in pomoči ljudem okoli sebe. Iz tega je izvirala moja želja, da bi rad deloval nekje, kjer bi lahko naredil veliko dobrega. Istočasno pa sem si želel, da bi prepoznal tudi Božjo voljo zame. Duhovništvo v najstniških letih ni bilo med možnostmi, kaj bi v življenju bil. Kljub temu je ta misel prihajala v molitvi in razmišljanjih vedno bolj v ospredje. Tako sem na duhovnih vajah v Taizeju imel duhovno izkušnjo, ki je porušila mojo zagledanost v lastne ideje in me odprla za odločitev za duhovništvo.

Kako si razlagate upad zanimanja za ta poklic med mladimi v Sloveniji? Čemu pripisujete trenutno stanje?

Prepričan sem, da pri odločitvi za duhovništvo ne gre za zanimanje. Če bi se sam odločal po zanimanju, bi danes verjetno delal na področju medicine. Gre za globlji proces. Po eni strani ima ta proces izredno močno duhovno komponento: ali prepoznam, da me na to mesto kliče Bog? Gre za nagib, ki ga lahko prepoznam, ko živim duhovno življenje. To življenje pa je težje živeti ob načinu življenja, ki ga imamo zdaj, ko imamo vsega dovolj in hkrati počnemo ogromno stvari, včasih celo naenkrat. Prav tako smo v času prestavljanja odločitev. Ko že manjše pa tudi velike odločitve raje prestavljamo naprej v prihodnost, saj težko prenesemo tveganje, ki ga odločitve prinašajo. Sedanjost pa je izredno udobna.

Še en razlog za to, da ne prepoznajo svoje osebne poti v odločitvi za duhovništvo pa je prav gotovo tudi naš zgled duhovnikov. Pa s tem ne mislim raznih afer, temveč predvsem ali je to, kar živimo, res nagovorljivo za mladega človeka, da ob nas reče: "O, tak bi bil pa tudi jaz. To polnost življenja, ki jo on živi, bi imel pa tudi jaz."

Zanimanje za duhovniški poklic upada, po drugi strani pa se število krščenih otrok povečuje. Po nekaterih podatkih naj bi se število krščenih otrok v Sloveniji dvignilo na raven izpred 2. svetovne vojne, to je okoli 90%? Ta podatek drži?

Ne, žal je ta podatek nepravilen. Po podatkih poročila Slovenske škofovske konference za leto 2018, ki primerja število krstov in število rojstev, je razmerje med njima 51,12 %. Vsako leto ta odstotek upada. Ponavadi je trend pri obeh usmerjen v isto smer. Če pada število krstov, pada tudi število duhovnikov.

Kot rečeno v uvodu, je Katoliška mladina pričela s svojim delovanjem v začetku lanskega leta. Kaj vse ste počeli v preteklem letu?

Preteklo leto je bilo izredno polno, saj smo imeli ogromno dela s tem, da smo uredili vse potrebno za ustanovitev in osnovno delovanje organizacije. Potrebno je bilo urediti vse potrebno za finančno stabilnost in preglednost delovanja ter za skladnost z zakonom. Na novo je bilo potrebno vzpostaviti lastne medije (internetna stran, Facebook, Youtube …) ter urediti povezave z mediji, s katerimi sodelujemo. Na novo smo postavili tudi IT podporo. Odprli smo nekaj partnerstev v tujini s sorodnim poslanstvom. Imeli smo strateško načrtovanje za Katoliško mladino ter posebej za Stično mladih.

Istočasno pa je potekalo tudi naše osnovno delovanje. Septembra smo izvedli Stično mladih, ki je letos še povečala obisk. Zagnali smo nov program za duhovne vaje za tiste, ki se pripravljajo na birmo. Za letošnje leto se nam je število naročil župnij podvojilo. Na novo se je začelo vzbujati zanimanje za Taize. Poleti smo peljali tja 2 avtobusa mladih. Organizirali smo prevoz in priprave na Evropsko srečanje mladih (ESM), kamor je šlo 300 mladih iz Slovenije. Redne so taizejske molitve v Ljubljani. Izvedlo se je 5 Plesov do enih. Ob koncu akademskega leta smo imeli peš romanje mladih na Brezje, v jeseni pa romanje v Rim. V iskanju dobrih praks smo obiskali dva tuja katoliška festivala. Preko programa POTA so prostovoljci obiskali in pomagali misijonarjem v 7 državah po svetu.

Kje vidite zavod čez recimo 10 let? Kakšna je vizija zavoda in kako jo nameravate uresničevati?

Katoliška mladina bo čez 10 let organizacija, ki bo organizirala večje projekte, ki bodo odgovarjali na potrebe mladih, predvsem na področju duhovnosti in jih spodbujala k rasti v odnosu do Boga in človeške zrelosti. Nudila bo podporo župnijam in drugim skupnostim mladih pri organizaciji mladinske pastorale.  Razvita bodo strateška partnerstva z glavnimi katoliškimi mladinskimi organizacijami po svetu. Nudila bo prostor za srečevanje mladih, ki bodo skupaj gradili Cerkev in družbo. Vizijo uresničujemo z aktivnostmi, ki smo si jih zadali. Hkrati pa ostajamo toliko fleksibilni, da izkoristimo priložnosti, ki se pojavijo sproti.

Glede na to, da je na nek način Katoliška mladina nadomestila delovanje društva SKAM me zanima, v čem vse se delovanje zavoda in njegova vsebina razlikujeta od SKAM-ovih, kje so bistvene razlike?

Podobnost je predvsem v nekaterih programih, ki smo jih prevzeli: Stična, POTA (pod SKAMom so delovala eno leto, prej na MICu), organizacija ESM, SDM,… Razlika je v načinu organiziranosti. Zavod ima lastnika, to je SŠK, ki skrbi zanj in hkrati pričakuje dobro delovanje. Struktura je jasna in odgovornosti jasno razporejene. Vzpostavljeno je novo zaupanje. Imamo tudi nov zagon za delovanje, ki se kaže tudi v večanju udeležencev na programih in njihovem zadovoljstvu po udeležbi. Upamo si iskati nove poti in tudi zgrešiti. Odzivi mladih, katerim je zavod namenjen, je dober. Vse več mladih se prepozna v raznih sodelovanjih in to nas potrjuje v razvoju.

Kako pa je s financiranjem zavoda v primerjavi s financiranjem društva? Ali drugače: kdo je boljši gospodar; Cerkev ali država?

Financiramo se trenutno predvsem od SŠK, ki poskrbi potrebno za osnovno delovanje zavoda, kar je v preteklem letu zares storila. Pri poslovanju pazimo na stroškovno učinkovitost v najvišji možni meri. Želimo si pridobiti sredstva iz drugih virov, da bomo lahko vlagali v razvoj.  Za projekte velja načelo, da morajo biti znotraj sebe vzdržni. Veseli nas, da nam mnogi že zaupajo in z nami sodelujejo ter naše delovanje podpirajo na različne načine (finančno, materialno, z nasveti). Pred nami je še eno leto delovanja, ko bomo morali vsako odločitev, ki sproži finančne učinke, močno premisliti predno bo sprejeta. Po 31. 1. 2021 bomo lahko pridobili razne nazive, ki nam bodo omogočili kandidirati za javna sredstva na raznih razpisih.

Kateri pa so največji izzivi, ki vaše delo čaka v prihodnje?

Z vidika delovanja je potrebno urediti še nekatere ukrepe za lažje delovanje. Trenutno smo npr. v fazi postavitve internetne trgovine. Z vidika delovanja poiskati druge vire za podporo osnovni dejavnosti, da bomo lahko višali kvaliteto projektov in programov. Razmisliti o tem, kako spremljati mlade nosilce projektov in poskrbeti za njihovo duhovno rast in prenos znanja iz generacije v generacijo.

V preteklosti so se odvijali Nikodemovi večeri, ki so bili zelo obiskani. Imate v načrtu podobne dogodke?

Nikodemove večere je v preteklem letu organizirala univerzitetna pastorala. V tem letu žal niso bili organizirani. Trenutno potekajo pogovori, kako naprej. Seveda bi radi dobre projekte čim bolj podprli, vendar smo v svojih močeh kljub temu omejeni.

Ali navezujete stike tudi z mladimi predstavniki drugih verskih skupnosti v Sloveniji?

Naših programov so se v preteklem letu udeležili tudi mladi iz drugih krščanskih skupnosti. Predvsem smo na tem področju aktivni preko taizejskega gibanja, ki je ekumenska skupnost, kar pomeni, da združuje ljudi iz različnih krščanskih cerkva. Trenutno pa skupaj z eno izmed evangelijskih cerkva pomagamo pri organizaciji koncerta slavilne glasbe, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani. Za sodelovanja smo razpoložljivi, pomembni se nam zdijo dobri dogovori, preden se prične konkretno sodelovanje.

Katere so največje spremembe v duhovnem življenju mladih, ki jih sami najbolj opazite, v primerjavi z generacijo njihovih staršev recimo?

Komentiram lahko predvsem katoliške mlade in starše. Njihovi starši so doživeli razcvet mladinske pastorale. Mladinske skupine so bile velike, dogajanja je bilo ogromno. Vendar je bila vključenost mnogokrat bolj stvar pripadnosti neki družbi kot resničnega duhovnega življenja. Pri današnjih mladih pa se izrazito pozna, da je množična pastorala v zatonu. Večkrat so soočeni z vprašanji in dvomi o njihovi veri, zato morajo o njej precej razmišljati in iskati utemeljitve. Iz tega vidika se mi zdijo bolj iskreni kot generacije prej. Hkrati pa je opazno pomanjkanje življenjske volje, kar je posledica obilja, v katerem so bili vzgojeni. Izreden poudarek pri veri je na čustvih, kako obredje, molitve, ipd. čutijo. Na njihovo podobo Boga je izredno vplivalo stanje v družinah, npr. kako ob odsotnosti svojega očeta dojemajo Boga kot Očeta.

Za konec vas prosim, da naštejete tri mite o duhovniškem poklicu, ki ne držijo?

Mit, da edino, kar duhovniki delajo, je tista nedeljska maša enkrat na teden. Mit je, da se nam gre samo za denar. Mit je tudi, da smo nezadovoljni ljudje. 

In tisti, ki držijo?

Res je, da smo sami moški :). Pa zelo radi hitro vozimo.

Kaj bi želeli sporočiti mladim bralcem ob prihajajočem dnevu svetovnem dnevu religij?

Prepričan sem, da je v srcu vsakega od vas hrepenenje po dobrem in lepem, po tem, da bi bili sprejeti in ljubljeni ter da bi to ljubezen lahko vračali. Sledi temu hrepenenju, išči, kje je vir, ki te bo lahko izpolnil in odžejal. Molim, da bi te Bog v tem iskanju spremljal in vodil.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto:  arhiv Katoliška mladina