V EKTC Maribor so opravili zanimiv intervju z mlado umetnico in plesalko Petro Preininger, ki jim je predstavila veliko zanimivega o plesu. Poglejmo, kaj pravi o plesu kot športu:

Izjemna fleksibilnost, eksplozivnost in elastičnost telesa plesalca se sicer vadi leta in leta. Po desetih letih vadbe se večinoma komaj docela razvije. Specifična moč plesalca je izjemno velika. Sem celo mnenja, da pri plesu verjetno največja, če upoštevamo polne amplitude gibov. Telo zaradi že omenjenega kompleksnega gibanja, gibanja v različne smeri in v polnem obsegu gibanja, konstantnega prepletanja pospeševanja ter zaviranja, porabi ogromne količine energije. Situacija je primerljiva s konstantnim pospeševanjem in upočasnjevanjem motorja v našem osebnem avtomobilu, zaradi katerega bomo rezervoar morali večkrat napolniti z gorivom. Ples tudi ni aerobna vadba, temveč anaerobna vadba, katere značilnost je tako imenovani HIIT, oziroma high intensity interval training, v prevodu, visoko intenzivni intervalni trening. Značilnost takega treninga je v tem, da se poraba kalorij po aktivnosti lahko podaljša tudi za 48 ur, saj med plesom dosegamo kar 80% in več našega maksimalnega utripa. V pravilniku Svetovne plesne športne zveze, World DanceSport Federation (WDSF), je predpisan čas trajanja enega plesa, ki znaša od 1:45 minute pa do 2:00 minute. Že samo en ples vrhunskega tekmovalca lahko primerjamo s tekom vrhunskega atleta na 800 metrov. V eni uri plesa profesionalnega plesalca telo lahko  porabi kar 600 do 1000 kalorij.

Delež porabljene energije pa velja pripisati tudi možganski aktivnosti plesalca. Namreč, zapomniti si moramo ogromno količino kombinacij plesnih korakov oziroma koreografij in hkrati misliti tudi na tehnične predpise in ritmične zakonitosti posameznih figur, kar vse je treba prilagoditi situaciji na plesišču, ko sočasno pleše 12 in več parov. Belo vezivno tkivo možganov s staranjem razpada, ples pa po študiji iz leta 2017 docentov nevroznanosti založnika znanstvenih revij Frontiers Media vzdržuje ter podaljšuje njegovo življenjsko dobo oziroma neoporečnost, katera je povezana s hitrostjo in kvaliteto razmišljanja ter s spominom. Zdrava in pravilna prehrana, strukturirana v prid opisani aktivnosti, podpira tako miselne procese med samo vadbo, kot tudi telesno zmogljivost plesalca. Danes obstaja cela poplava teorij o zdravi prehrani in prehrani športnika. Osebno sem mnenja, da mora biti jedilnik vsakega posameznika sestavljen individualno, skladno njegovemu metabolnemu tipu in na podlagi spremljanja počutja in zmogljivosti po zaužitju posameznih živil.

Pomemben del plesne umetnosti pa, kot že rečeno, leži v glasbeni spremljavi in v vseh ritmičnih zakonitostih, kot tudi v občutku za prostor, v katerem se dva telesa gibata skladno in v harmoniji. Roke poudarjajo gibanje bokov in izražajo plesalčeva notranja občutja. Njih gibanje  upošteva karakter plesa ter glasbo, ki je za posamezen ples značilna. Kljub osnovnemu pravilu gibanja rok, v zaporedju rama, komolec, zapestje, prsti, posameznik skozi dolgoletni plesni proces počasi, skozi leta gradi in razvija  lastno unikatnost oziroma stil. Plesalec se mora počutiti udobno in samozavestno, da so gibi rok prepričljivi in ustrezno zaključeni ter dokončani. Od konic prstov rok naprej energija poteka v neskončnost in se povezuje s publiko. Zaradi tega gledalec ostaja sto odstotno navzoč pri dogajanju na parketu. V tako imenovanem uprizoritvenem delu latinskoameriških plesov, kjer plesalci komunicirajo s publiko, je pomembna še izraznost na obrazih plesalcev, ki govori o čustvih nastopajočega, pa tudi gestikulacija rok, mežiki in prijazni nasmehi, ki vlivajo občinstvu zelo posebna, magična občutja, ki so rezultat sproščanja številnih hormonov sreče. Interakcija v skadu s konstantnim pretokom energije pa je poglavitna sestavina za doseganje harmonije in sinhroničnosti  med partnerjema, ki se odraža predvsem v obliki neverbalne komunikacije. Ob vidni in nevidni vezi se informacije kot val konstantno pretakajo ob stiku rok ali pa v samem očesnem stiku, ki informira soplesalca o nadaljnem gibu in vabi k odgovoru v obliki telesne reakcije.

Kot večletna tekmovalna in rekretivna plesalka lahko rečem, da je ples izboljšal moje splošno počutje, psihično in fizično. Negativna čustva imajo manjši vpliv na moje telo in se zato lažje spopadam s stresom. Med plesom se v telesu namreč povečuje izločanje endorfina in drugih hormonov, povezanih s pozitivnimi občutki. Ti pa na telo delujejo kot neke vrste analgetiki. V neprijetnih in nepredvidljivih socialnih interakcijah hitreje racionalno reagiram, izboljšala pa se mi je tudi samozavest, za katero velja pripisati zasluge tudi čudovitim, bleščečim oblekam, ki krasijo plesalkino telo ter s pomočjo domiselno oblikovanih kril z resicami in volančki poudarjajo njeno gibanje. Kot neločljiva soodvisnica oblek, krasi plesalkino telo še frizura v obliki fige ali čopa z raznimi bleščečimi dodatki, katerih pozicija lovi perfektno likovno sorazmerje in abstraktno kompozicijo s produktom poigravanj  posameznih pramen las, ki dovoljujejo brezmejno kreativnost vijugic in upogibanj z neopisljivimi količinami mokrega gela za lase. Navedene značilnosti nedvomno govorijo o tem, da mora biti plesoče telo na parketu čim bolj opazno in atraktivno, tako za gledalce, kot za sodnike, zato vizualni paket plesalke dopolnjujeta še samoporjavitvena krema v kombinaciji z velikimi količinami ličil za še večjo kontrastnost med temnim telesom ter bleščanjem kristalov na živih barvah plesalkine obleke.

Na dan tekmovanja se priprave začno že zelo zgodaj, včasih celo ob četrti ali peti uri zjutraj.  Prične se z oblikovanjem frizure, ki nemalokrat, tudi zaradi  gostote las, povzroča mnogo preglavic. Temu  sledi še samoporjavitvena krema, ki je milo rečeno ena velika nesnaga. Iz tekme se plesalci vračajo v poznih večernih urah in sledi še dolgotrajno izpiranje vse opisane kemije s telesa. Največji izziv predstavlja umivanje frizure, v katero je zapičenih najmanj 20 sponk in z ušes z lepilom prilepljenih Swarowski kristalov. Pa vendar, ne glede na vso časovno in denarno investicijo ter vse tegobe, ki so bile del tega športa, ne obžalujem niti enega trenutka mojega tekmovalnega obdobja.

Vir: Center eksperimentov Maribor