Kulturo na cesto! je pobuda za mlade kreativce, ustvarjalce, likovnike, mislece s Krasa, da zavzamejo svoj prostor in pokažejo svoje delo, ki sta jo ustvarili mladi ustvarjalki iz Sežane, Jovana Đukić in Maša Pušnik. Z nami sta delili izkušnje z ustvarjanjem projekta in podelili nekaj nasvetov za vse ostale mlade kreativce, ki bi svetu radi pokazali svoje ustvarjanje.

Kje sta dobili idejo za projekt Kulturo na cesto?

Začelo se je z razpisom Promocijska infuzija, ki ga je konec leta 2020 objavil Kosovelov dom Sežana – šlo je promocijsko spodbudo kulturnim projektom. Ker v našem okolju taki razpisi niso pogosti in ker sva se že v času študija odločili, da si v prihodnosti želiva skupnih projektov, sva se kar odločili, da se prijaviva (čeprav takrat še nisva vedeli, s kakšnim projektom). Pred začetkom izpolnjevanja razpisne dokumentacije pa sva se kar nekajkrat dobili in se za nekaj ur zaklepetali – govorili sva o stanju mladih v kulturno-kreativnem sektorju na Krasu, pa o pomanjkanju prostorov za mlade ustvarjalne ljudi; in ker nama je skupna želja, da s pozitivno noto nagovoriva in poveževa ljudi, sva se odločili, da zakupiva plakatna mesta po Sežani, običajno namenjena oglaševanju, jih preoblečeva v belo barvo in tako ponudiva “ulični atelje” lokalnim ustvarjalcem, da se predstavijo skupnosti in se med seboj spoznajo.

Kako doživljata povezavo med umetnostjo in aktivnim udejstvovanjem v družbi/aktivnim državljanstvom, v vajinem primeru v lokalni skupnosti?

V najinem primeru ni šlo toliko za odločitev, da si želiva biti zelo aktivni v lokalni skupnosti, temveč bolj za proces, ki je trajal vse od srednje šole – kot srednješolki sva v Sežani preživeli zelo prijetna leta, ves čas šolanja (tudi kasneje na faksu) sva se vključevali v razne projekte in lokalna društva (šolska prostovoljska skupina Srečku je mar, taborniki, mladinski center Podlaga, projekt Premik, Klub študentov Sežana, Kosovelov dom Sežana  …). Skozi delo in mreženje nama je tako lokalno okolje priraslo h srcu in nekako se nama zdi, da je to prvi korak k aktivnemu državljanstvu – najprej ti mora biti res mar, jasno ti mora biti, zakaj si želiš bit aktiven, zakaj si za nekaj prizadevaš. Ustvarjanje in umetnost pa sta del naju, skozi oboje se najbolj organsko povezujeva z drugimi; združevanje obojega je bilo kar nekako “samoumevno”.

Prepričani sva, da ima umetnost v navezavi na družbeno angažiranost lahko moč, da se kot nevidna sila pojavi med ljudmi in jih na prijazen način vabi v to, da tudi sami postanejo del spremembe; ob dobro premišljeni (umetniški / ustvarjalni) intervenciji je aktivno državljanstvo rezultat, ki se pojavi sam od sebe.

Kakšni so vajini dolgoročni cilji s projektom?

Potencialov za nadgradnjo projekta je mnogo. Predvsem si želiva združitve mladih kreativnih ljudi v Sežani in na ta način začeti graditi bodočo kulturno-umetniško platformo, ki skrbi, da kulturni moment v Sežani ne zamre. Želiva si več projektnega sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami v Sežani (z gimnazijo, aranžersko in višjo strokovno šolo). Super bi nama bilo tudi ustvariti urbano ulično galerijo, kjer bi skozi natečaje omogočale sodelovanje med mladimi oblikovalci, ustvarjalci, arhitekti, umetnostnimi zgodovinarji, mlade lokalne ustvarjalce in njihovo delo pa bi tako pripeljale bližje ljudem. Tovrstne kreativne projekte vidiva kot silo, ki lahko spodbuja revitalizacijo posameznih delov mesta – ko mlade ustvarjalce in njihovo delo (v obliki ateljejev, delavnic, co-workingov, ustvarjalnih prostorov in galerij) postaviš v fizični kontekst, pridobita obe strani – mladi dobijo svoj prostor pod soncem in mestu vdahnejo življenje. Zares dolgoročni plan pa je organizacija delavnic in izobraževanj za mlade ter ustvarjalnih počitnic s poudarki na sobivanju kulture, mesta in ljudi. Pri tem se nama zdi, da velik potencial nosi položaj najinega mesta – kulturni moment Sežane bi se lahko razvijal skozi povezovanje z zamejskimi in italijanskimi ustvarjalci, v končni fazi pa tudi z mladimi ustvarjalci iz vse Evrope.

Sliši se zelo sanjsko, a se zelo zavedava, da se spremembe dogajajo počasi. Predvsem si želiva, da bi z zanosom “okužili” tudi druge ustvarjalce in da bi se z njihovim doprinosom spreminjali tudi dolgoročni cilji projekta – bolj kot za cilje nama gre za proces, za vključevanje in za konstantno prilagajanje na družbene okoliščine in na potrebe mladih.

Kaj bi svetovali mladim ustvarjalcem, ki bi svoje ustvarjanje radi delili s širšo javnostjo, oz. mladim ustvarjalcem, ki imajo ideje za projekte v (lokalni skupnosti), pa ne vedo, kje bi začeli?

Proaktivnost je vsekakor na prvem mestu. Pomembno je, da migamo in si sami ustvarjamo priložnosti in izkušnje. Nekje je treba začet, pa tudi, če je to zelo majhen korak. Sami sva začeli tako, da sva postali članici lokalnih organizacij in društev. Ta nam običjano ponudijo odlično igrišče, kjer se lahko preizkusimo v različnih izzivih in vlogah ter si nabiramo izkušnje na področjih, ki nas zanimajo – pri naju je bilo to ustvarjanje in grafično oblikovanje. Tako sva obe bili članici taborniškega društva Rod kraških jr’t Sežana, Kluba študentov Sežana, prostovoljne skupine Srečku je mar itn. Poleg tega je dobro, da imamo odprte oči in ušesa za aktualne projekte – natečaje, razpise, sejme, delavnice, mednarodne izmenjave, ki se odvijajo v lokalnem ali pa širšem okolju.  Namig: prijavi se na spletne novičke organizacij in spletnih strani, ki delujejo na področju, ki te zanima. Bodi v stiku z dogajanjem! 

Aktivno udejstvovanje znotraj organizacij in različnih projektov nam pomaga, da bolje razumemo kaj je tisto, kar nas zanima, da se pomrežimo z različnimi ljudmi in pokažemo svetu svoje delo ter veščine. Skupek tega nam odpira vrata za prihodnost, ki bo bližja našim željam in interesom. Mreženje pa je vsekakor eden od pomembnejših temeljev delovanja v lokalni skupnosti in delovanja nasploh. Dobra beseda se je po najinih izkušnja izkazala kot najboljša PR kampanja. Nekaj hitrih izhodišč za začetek: lokalni mladinski centri, klubi študentov, kulturno-umetniške ustanove, Erasmus+ YiA program, itd.

Pomembno je, da pokažemo svoje delo in ne čakamo, da bo naše delo “pripravljeno” za javnost. To lahko naredimo s kreiranjem profila na različnih platformah; vzpostavitvijo spletne strani; udeležbo na različnih natečajih, festivalih, sejmih; lepljenjem nalepk in vizitk z našim imenom po mestu; … Možnosti je veliko. Pomembno je, da se predstavimo svetu! Tako je lahko naš prvi korak in začetek tudi to, da si zadamo, da enkrat na teden ustvarimo ilustracijo in jo objavimo na Instagramu.

Zagrabi tudi najmanjše priložnosti in se potrudi! Najboljša prijateljica organizira študentsko zabavo v študentskem domu? Oblikuj vabila in plakate! Izkušnje in priložnosti se lahko skrivajo v še tako preprostih sodelovanjih.  Nikoli ne veš, kam te lahko neko aktivno udejstvovanje pripelje.

Po najinih izkušnjah s časom počasi dojamemo kaj je tisto, kar nas bolj zanima in kam želimo usmeriti svoje delo in čas. Takrat je pomembno, da razumemo, da je priložnost, ki si je želimo, morda le eno sporočilo oddaljena od nas! Če imaš idejo, da bi z nekom sodeloval_a, pripravil_a projekt v lokalni skupnosti, … Naredi prvi korak in pošlji mail! Na tem mestu pa bi še omenili, da s časom postanemo tudi bolj izbirčni in sodelujemo večinoma na projektih, za katere verjamemo, da nas bodo pripeljali bližje naši viziji dela.

Na kratko; bodi proaktiven_a – išči priložnosti, pokaži svoje delo in naredi prvi korak!

Kaj je vajino sporočilo ob evropskem letu mladih? 

Izkoristimo letošnje leto za angažiranje na lokalni, regijski in nacionalni ravni, za vključevanje v številne zanimive projekte, za povezovanje z drugimi mladimi in za začetke naših lastnih iniciativ. Vsak majhen korak, vsaka najmanjša pobuda šteje. Letošnje leto je idealno za to, da mladi vzamemo vajeti v svoje roke in aktivno delujemo v skladu z našimi željami za prihodnost; hkrati pa poskrbimo, da bo vsako naslednje leto, ki pride, tudi leto mladih (gremo na volitve!). 

Vir: uredništvo Mlad.si