S predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem smo se pogovarjali o državljanskih prostorih za mlade, o pomanjkanju politične participacije in o pomembnosti kulturnega dialoga pri temah, kot je cepljenje. 

12.8. smo praznovali že 20. mednarodni dan mladih. Zakaj je to pomemben dan za mladino in mladinske organizacije po svetu?

Za mlade je to pomemben dan, ker končno pridejo v ospredje in lahko spregovorijo o težavah, ki jih tarejo vsak dan, vse dni v letu, za mladinske organizacije pa je to priložnost, ki jo lahko izkoristijo, da opozorijo na svoje dosežke iz preteklega leta in hkrati izpostavijo tudi morebitne ovire na področju mladinskega dela. Konec koncev smo mladi in moramo biti gonilna sila prihodnosti, zato je prav, da imamo svoj dan.

Osrednja tema predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine so državljanski prostori za mlade. Zakaj so ti prostori še posebej pomembni oziroma kaj za mlade pomenijo državljanski prostori t.i. civic spaces in kaj za sektor?

Ta tema je pomembna, ker se nam še posebej v zadnjem času krčijo tako fizični kot virtualni prostori. Epidemija nas je fizično omejila, ukrepi za njeno zajezitev pa so nam vzeli še možnost protestov, ki so temeljni del aktivne civilne družbe in delujoče demokracije. Mladi so se tako začeli zatekati na različne platforme na internetu, vendar imajo tudi te tako pozitivne kot negativne lastnosti, čeprav se večkrat zdi, da negativne lastnosti prevladajo nad pozitivnimi. Sfere, kjer bi lahko ljudje različnih nazorskih prepričanj imeli urejen dialog in izmenjavo mnenj, skorajda ni več, niti med mladimi, niti znotraj organizacij in na lokalni ravni. Zaradi epidemije je bil žal tak dialog okrnjen tudi na nacionalni ravni. Zato je pomembno, da si prizadevamo narediti prostore za mlade, kjer je lahko vsak posameznik aktiven državljan. Poleg fizičnih prostorov, ki jih mladi vsekakor potrebujejo za razvoj sebe in svojih aktivnosti, pa je mladim nujno omogočiti tudi sodelovanje v procesih odločanja na vseh ravneh.

Raziskava Mladina 2020 je pokazala, da je ena od večjih težav pri mladih prav pomanjkanje politične participacije. Kako mlade spodbuditi, da so bolj aktivni na lokalni in državni ravni? Kaj lahko storijo MSS in mladinske organizacije?

Začel bom s tem, da povem, da mladi so aktivni. Res pa je, da so tudi pod hudim pritiskom zaradi pričakovanj družbe. Od mladih se pričakuje, da se bodo nenehno formalno in neformalno izobraževali, se družbeno udejstvovali, bili kritični, opravljali prostovoljno delo, predvsem problematično pa je to, da morajo imeti izkušnje in kompetence že takrat, ko komaj vstopijo na trg dela. Ravno zato številni mladi začnejo opravljati študentsko delo, pripravništva in razne prakse že v dijaških letih in s tem nadaljujejo ves čas, dokler se izobražujejo. Raziskava je pokazala tudi, da so mladi vedno bolj športno aktivni in bolj skrbijo za svoje zdravje. Mladi namenijo veliko svojega časa temu, da sledijo potrebam trga in družbe, raziskava pa je pokazala tudi to, da se mladi vendarle nekoliko bolj zanimajo tudi za politiko in aktualne teme, vendar so za aktivacijo tam, od vseh drugih pričakovanj naše družbe že zasičeni.

Mladim je v prvi vrsti potrebno omogočiti sodelovanje pri odločanju in jih tudi upoštevati, ter tako pokazati mladim, da se da z aktivnim pristopom reševati stvari. MSS kaže ravno to, da je z opozarjanjem na težave in sodelovanjem mogoče spreminjati našo družbo na bolje. Mladinske organizacije pa naj se trudijo za čim širše vključevanje mladih v svoje vrste saj le te že same po sebi s svojim delovanjem spodbujajo aktivno državljanstvo.

Kaj so največji izzivi predsednika MSS in katere so tiste teme, ki jih najbolj izpostavljate na področju mladine ter zakaj??

Največji izziv je zagotovo izbira izzivov mladih, ki jih želiš v enem mandatu naslavljati in reševati, saj Mladinski svet Slovenije pokriva res ogromno število širokih področij, ki so pereča in nujna za reševanje.

Na katerem področju mladine menite, da ima MSS trenutno največ dela?

V letošnjem letu zagotovo z naslavljanjem duševnih težav, ki pa niso posledica le epidemije, ampak dolgoletnega ignoriranja ključnih življenjskih izzivov, s katerimi se soočajo mladi. Slovenija ima po statističnih podatkih eno izmed najvišjih stopenj prekarnosti v EU, prav tako pa smo v samem vrhu po cenah nepremičnin. In prav s temi težavami se sreča večina mladih. Epidemija pa je vse te težave le še poglobila in še dodatno oklestila že tako nizke prihodke mladih, kar je še povečalo negotovost pri mladih.

V času boja z epidemijo covid-19 se je javnost glede cepljenja popolnoma razdelila. Kaj želite sporočiti mladim?

Mladim sporočam, da je vedno potrebno voditi kulturni dialog, ne glede na to, kakšna stališča zavzemajo. Komunikacija je ključ do uspeha, ob tem pa se je potrebno oprijemati preverljivih, verodostojnih podatkov in imeti določeno mero kritične miselnosti.

Vir: uredništvo mlad.si