Za nami je več napornih mesecev boja z epidemijo, ki je izrazito vplivala na slovenski turizem. Spremembe, prilagajanja, turistični boni, virtualizacija, ... turizem v Sloveniji je v zadnjem letu in pol dobil drugačno podobo. O vlogi mladih v turizmu, prilagajanju razmeram in o cepljenju smo povprašali Turistično zvezo Slovenije.

Kaj so trenutno največji izzivi v slovenskem turizmu?

Trenutno največji izziv v slovenskem turizmu je dolgoročno preživeti brez pomoči države oziroma turističnih bonov. Tisti,  ki so imeli lani in letos kot destinacija ali namestitev veliko gostov, imajo svetlo prihodnost. V veliki prednosti so tisti, ki so se prvi lotili razkuževanja z ozonom in so v ospredje postavili  varnost ter tisti, ki so prvi ustvarili pakete za goste z boni in temu dodali privlačne vsebine.

Tisti ponudniki, ki so že pred dvema letoma zavestno začeli graditi bazo domačih obiskovalcev, se nimajo česa bati. Nesporno dejstvo je, da bo slovenski turizem še kar nekaj časa temeljil na domačem obiskovalcu. Temu se Turistična zveza Slovenija posveča že vse od nastanka,  zato lahko vsem zainteresiranim na pomoč priskočimo s koristnimi nasveti.

Vsi skupaj moramo prenehati razmišljati, da se bodo stvari prej ali slej vrnile v stare tirnice in se začeti prilagajati novim razmeram. Primer dobre prakse je denimo turistična vodnica Tina Hudnik iz podjetja G-Guides, ki je najhujšo krizo na področju turističnega vodenja spremenila v priložnost in se je usmerila v razvoj virtualnega turizma.

Kako se slovenski turizem pripravlja na morebitni jesenski val okužb?

Slovenska turistična panoga se je že vse od začetka epidemije obnašala zelo odgovorno, saj je tako uporabnike kot ponudnike turističnih namestitev vseskozi pozivala k spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe z virusom SARS – COV2.

Pri Turistični zvezi Slovenije se na nov val okužb pripravljamo s pospešeno digitalizacijo; naše člane spodbujamo, da svoje aktivnosti selijo na splet, ponujamo izobraževanja s tega področja, poleg tega pa smo tik pred epidemijo razvili  brezplačno aplikacijo Slovenski turistični vodnik, ki vsem Slovencem omogoča individualno raziskovanje Slovenije. Tudi za zaključek naše paradne akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, v kateri iščemo najlepše in najbolj gostoljubne slovenske kraje, smo pripravili rezervni načrt. V primeru, da najboljših ne bomo mogli razglasiti na Dnevih slovenskega turizma med 12. in 14. oktobrom v Postojni, bomo posneli posebno prireditveno oddajo.

Bodo cepljeni imeli boljše možnosti za potovanja po Sloveniji in izven nje?

Pri Turistični zvezi Slovenije smo proti diskriminaciji in menimo, da morajo imeti možnost potovanj po Sloveniji in izven nje vsi, ki izpolnjujejo pogoje PCT.

Kako je epidemija spremenila (slovenski) turizem? Katere so glavne razlike v primerjavi s časom pred epidemijo?

Slovenski turizem je pred epidemijo temeljil na tujih gostih. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) smo leta 2019 zabeležili 6,23 milijonov turističnih prihodov, od katerih se jih kar 4,70 milijona ustvarili tuji gosti, med katerimi so prevladovali obiskovalci iz Nemčije,

Italije in Avstrije. Slovenski turisti so povprečno predstavljali od 25 do 30 odstotkov vseh gostov. Trenutno je v Sloveniji kar 90 odstotkov porabnikov turističnih storitev Slovencev. Ti so zahtevnejši gostje od tujcev, saj Slovenijo relativno dobro poznajo in pričakujejo presežke.

Kakšno vlogo imajo mladi pri ponovni obuditvi turistične dejavnosti v Sloveniji? So katere aktivnosti, ki so pri mladih še posebej priljubljene? 

Mlade tako kot vse ostale državljane RS pozivamo, naj izkoristijo svoje bone in spoznavajo Slovenijo, ki skriva številne skrite kotičke. Hkrati jih pozivamo, naj se na izbranih destinacijah obnašajo odgovorno in spoštujejo bonton dopustniškega obnašanja, ki smo ga pri TZS izdali pred letošnjim poletjem. 

Kar se tiče aktivnosti, ki so priljubljene pri mladih, so raziskave pokazale, da milenijci ne opravljajo več fizičnih del, zato ne potrebujejo počitka, pač pa na svojih počitnicah iščejo aktivnosti: hiking, biking oziroma aktivno preživljanje prostega časa.

Vir: TZS in uredništvo