Gibanje Mladi za podnebno pravičnost, so 15. marca letos organizirali vseslovenske podnebne “štrajke”. Mesec dni po tem, ko so premierju Marjanu Šarcu in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu izročili pet konkretnih zahtev, nas je zanimalo, kakšne so njihove aktivnosti od protestov do danes. Na naša vprašanja je odgovorila članica gibanja, Viktorija Kos. Pravi, da so jo že od nekdaj privlačile teme, ki se nanašajo na odpravljanje kršenja človekovih pravic ter na razmerja moči, kar jo je sčasoma pripeljalo do okoljskih tem saj "gre pri podnebni pravičnosti navsezadnje za izkoriščanje moči in prevlado človeka nad okoljem." Njena pridružitev gibanju je logična posledica. Od predprotestnega vsebinskega sestanka naprej, je aktivno vpeta v delovanje gibanja, tako kot še približno 70 drugih redno aktivnih članov ter ostalih nekaj sto, ki se jim pridružijo ob posameznih akcijah. Ker gibanje delujejo odprto in horizontalno, so njihove naloge precej prepletene. Trenutno njen čas v gibanju zapolnjuje terensko delo in izobraževanje. 

Za začetek me zanima, kdaj in kako je gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) nastalo? Je prišlo kot pobuda posameznika ali širše skupine?

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost se je v današnji podobi oblikovalo na uvodnem srečanju MZPP konec februarja 2019. Srečanja se je udeležilo 120 posameznikov, v večini mladih. Na tem srečanju smo izglasovali, da se v luči okoljske krize, 15.3.2019 tudi v Sloveniji pridružimo globalnim podnebnim protestom, ki so bili načrtovani za ta dan. Na naslednjem vsebinskem sestanku, dva tedna pred samim protestom, smo nekoliko bolj začrtali naše vsebinsko delovanje z desetimi zahtevami, ki smo jih demokratično izglasovali in jih nato naslovili na Vlado Republike Slovenije. Kmalu po teh srečanjih so nas pričeli kontaktirati dijaki, učitelji, člani iniciativ in organizacij iz celotne Slovenije; nekateri z željo, da nas podprejo, drugi, da bi organizirali protest v svojem kraju. Na tej točki je postalo jasno, da je naše gibanje vseslovensko, množično, del globalnih gibanj, ter da bo Podnebni štrajk le začetna točka našega delovanja ter tako le ena izmed naših mnogih aktivnosti v zavzemanju za podnebno pravičnost. Sicer pa se je MZPP vzpostavil že leta 2017, ko se je, kot odgovor na netrajnosten energetski koncept Slovenije, združila manjša skupina posameznikov. Preko različnih aktivnosti so se zavzemali za podnebno pravičnost že takrat, a v precej manjšem številu. 

Greta Thunberg je s svojim pozivom k delovanju po vsem svetu spodbudila veliko samoniklih gibanj za čistejše in pravičnejše okolje. Ste se kdaj pogovarjali, bili v stiku ali se srečali z njo?

Bistveno se nam zdi, da se osredotočimo na to, da nam lahko uspe samo skupaj in zato prepoznavamo in v ospredje postavljamo vrednost skupine in ne posameznika. V MZPP nimamo in ne želimo imeti slovenske Grete, smo gibanje in kot tako trdno stojimo za tem, da nam lahko uspe samo s povezovanjem in sodelovanjem. Tudi Greta Thunberg ne bi bila tako izpostavljena brez pomoči tisočih ljudi po vsem svetu od Ugande do Slovenije, ki smo se aktivirali z željo po dostojnem življenju v prihodnosti. Greti je ena izmed naših članic sicer pisala, bolj v smislu podpore, njenega odgovora pa do zdaj nismo prejeli.

Se povezujete tudi z gibanji v tujini? Na kakšen način sodelujete?

Okoljska kriza je kriza globalnih razsežnosti, ki jo je nujno tudi naslavljati globalno. Omejevanje v okvire nacionalnih meja pri njenem reševanju ne pride v poštev, edino možno naslavljanje le-te, je skozi skupen globalni boj. Povezujemo se s Fridays For Future in Extinction Rebellion, s katerimi smo v kontaktu predvsem glede raznoraznih akcij, ki se pripravljajo in s katerimi kot globalna skupnost naslavljamo in opozarjamo na nujnost reševanja podnebne krize tukaj in zdaj.

Predstavniki gibanja ste bili prisotni na nedavni nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Imate občutek ali ste morda celo dobili zagotovilo s strani predstavnikov vlade, da se stvari na področju okoljevarstva in trajnostnega razvoja v Sloveniji obračajo na bolje?

Naša predstavnika sta na nujni seji odločevalce opomnila, da so oni tisti, ki imajo moč za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Naše zahteve in ukrepi niso plod bujne domišljije ali mladostniške naivnosti, temveč odraz tega, da resno jemljemo opozorila znanstvenikov ter zavzetosti, želje in nenazadnje potrebe po tem, da si izborimo čisto okolje. Opozorila znanstvenikov so namreč jasna, kajti podnebne spremembe niso več zgolj stvar prihodnosti. Njihove realne učinke lahko vidimo in občutimo danes po vsem svetu, tudi že v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo ocenjuje, da so naravne katastrofe, povezane s podnebnimi spremembami, v zadnjih štirih letih povzročile za vsaj 500 milijonov evrov škode na področju kmetijstva in gozdarstva. Vseeno pa se zdi, kot da se opozoril znanstvenikov in podnebne krize nasploh ne jemlje resno. Zagotovo drži, da  si posameznik res težje predstavlja drugačno prihodnost, ki ga čaka zaradi vpliva podnebnih sprememb, vendar pa to ni nikakršno opravičilo za pasivnost, ki jo kažejo odločevalci. Nimamo časa za merjenje moči, razpravljanje v nedogled, kajti znanstveni konsenz je jasen - sedaj je zadnji čas za konkretne in radikalne ukrepe, ki nam bodo omogočali dostojno življenje tudi v prihodnosti. Kratkoročno bomo te ukrepe morda doživljali malo manj pozitivno, saj se bomo morali zavoljo blaženja podnebnih sprememb nekoliko prilagoditi ter se tudi čemu odpovedati. In čeprav se nekateri politični odločevalci ne strinjajo popolnoma z izsledki raziskav, je načelo previdnosti in preventive jasno. Nepotrebnim tveganjem se je nujno izogniti, ob nevarnosti resne in nepopravljive škode, pa pomanjkanje znanstvene gotovosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.     

V gibanju si želimo, da bi se odločevalci od besed premaknili h konkretnim dejanjem. Smo na točki, ko se v veliki meri strinjajo s tem, da je potrebno začeti ukrepati sedaj. Ko pa se pokaže priložnost za njihovo delovanje v smeri boja proti podnebnim spremembam in ne zgolj skozi kozmetične popravke že obsoječih zakonov, smo priča nekemu nerazumljivemu preobratu. Tako vse ostane zgolj pri besedah. To sicer ni nekaj novega na politični sceni; je pa neizpodbitno dejstvo, da bodo morali to preseči - zavoljo nas vseh, pa tudi generacij, ki prihajajo za nami. 

Na vaši FB strani lahko preberemo, da ne glede na to, da je bila večina sklepov na seji sprejetih, s čimer, pravite, ste zadovoljni in to dejstvo pozdravljate, pa »so poslanci pri najpomembnejšem sklepu pogoreli - Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) niso določili jasne časovnice zaprtja.« Kako odgovarjate očitkom, da bi v primeru zaprtja TEŠ prišlo ne samo do manjka energije v Sloveniji, temveč bi bili prizadeti tudi delavci in z TEŠ povezana industrija, kar lahko posledično vodi v novo socialno »bombo« v regiji. Imate v gibanju kakšno alternativo kot odgovor? 

Eden izmed naših petih ukrepov, ki smo jih na dan protesta naslovili na Vlado RS, povezan s TEŠ je ta, da zahtevamo ustanovitev delovne skupine, ki bi pripravila pravičen načrt zaprtja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje najkasneje do leta 2030 ter plan prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost. Ne gre za nek utopični scenarij, temveč gre znova za povezovanje in skupno iskanje rešitev s tem, da rešitve poiščejo predstavniki različnih interesnih skupin. Delovna skupina bi bila sestavljena iz državnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delavcev, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov različnih disciplin, hkrati pa je njen namen tudi  spodbujanje, aktiviranje in vključevanje širše javnosti v razpravo. Plan pravične tranzicije naj bi obsegal predvsem ukrepe za prekvalifikacijo, prezaposlitev, finančno kompenzacijo in predčasno upokojevanje delavk in delavcev ter dodatne napredne, zelene in socialno smiselne spodbude in investicije v regijo. Že besedna zveza “podnebna pravičnost” v našem imenu nakazuje, da je za nas socialni vidik boja proti podnebnim spremembam bistven in na primeru zaprtja TEŠ je jasno, da nove socialne “bombe” v postopku pravične tranzicije ne bi bilo. Pomembno je poudariti tudi, da je to le del našega predloga. Poleg tega so nujne investicije v večjo energetsko učinkovitost stavb in v vsesplošno zniževanje porabe energije. Več kot očitno je potreben holistični pristop k reševanju tega kompleksnega problema. MZPP smo še vedno zgolj gibanje zavzetih za boj proti podnebnim spremembam in navsezadnje naša naloga ni, da podajamo celovite, dodelane rešitve, saj so odločevalci zaposleni in plačani za ta namen. Mi smo tu, da opozarjamo, da je takojšnje ukrepanje s sprejetimi časovnicami nujno. Namesto iskanja izgovorov, naj se raje poišče rešitve za to, kako bo nekaj postalo izvedljivo. Premikanje po polžje na dolgi rok, ne bo koristilo prav nikomur.  

Ali opazite razliko pri senzibilnosti sedanje generacije v odnosu do čistega okolja v primerjavi s predmilenijskimi generacijami?

Mlajše generacije smo zagotovo bolj izpostavljene informacijam, ki se navezujejo na varovanje okolja. Ne bi rekla, da gre za generacijsko vprašanje in da starejšim generacijam ni mar za okolje, temveč tudi za to, da je morda nekoliko večja senzibilizacija mladih posledica izpostavljenosti določenim informacijskim kanalom. Prav tako pa se mlajših generacij resnost okoljske krize dotakne na neki drugi ravni. Gre pravzaprav za stvar naše prihodnosti, ki si jo je ob vseh znanstvenih dejstvih, v primeru neukrepanja, na neki točki težko predstavljati. Mi in naši zanamci smo tisti, ki bomo izpostavljeni vedno bolj vidnim in zaštrašujočim posledicam podnebnih sprememb. Sicer pa se na nas obračajo in nas podpirajo vse generacije, kar se nam zdi izjemnega pomena. V MZPP je razpon v letih precej velik in v gibanju še zdaleč niso aktivni zgolj srednješolci in študentje. Okoljski boj ni le boj mladih. Mi smo ga morda začeli, vendar ga moramo nadaljevati skupaj in ob tem preseči delitve na mlade in stare. Ključno je povezovanje in sodelovanje ne glede na kategorije, v katere se tako radi predalčkamo.

Kaj bi odgovorili nekomu, ki trdi, da okoljske spremembe, ki jih doživljamo, niso posledica človeškega delovanja? 

Planet in z njim človeški vpliv nanj se je neprestano spreminjal. Ljudje smo si od nekdaj naravo želeli "prirediti" z namenom, da si olajšamo življenje, vendar pa je bil ta vpliv neznaten. Z uporabo sodobne tehnologije pa ni postal zgolj vseprevladujoč, temveč je Zemljo pahnil iz geološke dobe, znane kot holocen, ki je, z relativno milimi pogoji, človeštvu nudila možnost razvoja in napredka. Raziskave kažejo, da se je od industrijske revolucije naprej - torej s pričetkom množičnega kurjenja fosilnih goriv -, v ozračje začelo izpuščati čedalje več CO2. Najhujše posledice in skorajda eksponentna rast, pa se je začela po letu 1950. S to letnico označujemo vstop v novo geološko obdobje, imenovano antropocen - obdobje, v katerem smo ključna sila narave ljudje. Znanstveniki so z računalniškimi simulacijami in vedno bolj natančnimi meritvami pokazali, da človeštvo od sredine 20. stoletja močno vpliva na podnebje Zemlje. Izkazalo se je, da so se mnogi parametri, ki jih lahko spremljajo, v tistem času pričeli hitro odmikati od do takrat precej stabilnih vrednosti. Ne gre torej zgolj za domneve, temveč za znanstveno dokazane argumente, ki temeljijo na večletnih raziskavah.

Včasih slišimo: »če samo jaz spremenim svoje delovanje, je moje dejanje brezvredno in nima učinka«. Zanima me, kako lahko na vsakodnevni ravni vsak od nas prispeva k čistejšemu in pravičnejšemu jutri? Kako sama prispevaš k temu?

V MZPP ne pristajamo na to, da se odgovornost za podnebne spremembe in breme reševanja naprtita na posameznika. Bodi odgovoren potrošnik, potuj z javnim prevozom, recikliraj… Nimamo vsi ekonomskega privilegija, pa tudi časa, da bi razmišljali o tem, kje in kaj naj kupujemo ter skladno s tem potem ravnati. Naj za primer vprašam naslednje: kako naj v Sloveniji uporabljamo javni prevoz, ko pa za pot od Ljubljane do Murske Sobote z vlakom porabimo povprečno štiri ure z večimi prestopanji? Nadalje smo pri ločevanju odpadkov tudi že ugotovili, da se reciklira samo okoli 20% plastike. Ravno tu pride do izraza eden izmed naših sloganov “sistemske spremembe, ne podnebne spremembe”. Naj nam politika omogoči izbiro, ki bo že v osnovi trajnostna in ne bo posledica ekonomskega ali kateregakoli drugega privilegija. Zakaj ni nek izdelek že v osnovi trajnosten, zakaj se sploh moramo odločati med tem, ali kupiti izdelek, ki je produkt otroškega dela ali pridelan na okolju škodljiv način in tistega, ki ni? Sama sem sicer zelo načelna, prehranjujem se pretežno vegansko, podpiram slovenske proizvajalce, oblačila si izmenjujem na izmenjevalnicah, če se le da, namesto lastnega prevoza  koristim vlak ali avtobus. Na splošno manj kupujem, raje popravim, ponovno uporabim, si izposodim, izmenjam... Poleg posluževanja alternativam množični potrošnji se mi zdi bistveno to, da podpiramo oziroma smo del iniciativ, organizacij, ki se trudijo na prvo mesto postaviti človeka in okolje, ne pa kapital. Vendar, kot sem že omenila, nimamo vsi istih izhodišč in privilegijev, zato je toliko bolj pomembno, da nam je takšno ravnanje omogočeno s strani sistema. Ni pa čakanje na premike od zgoraj (sistemske spremembe) zadosten razlog, da ne bi spremenili naših navad in se tako ne aktivirali. Jasno pa je, da brez sistemskih sprememb, okoljske krize ne bomo uspešno reševali, ne glede na to, kako odgovorni potrošniki in aktivni državljani smo.

Prihodnost gibanja: katera področja želite še osvetliti, v katero smer boste stopali v prihodnje? 

Naše aktivnosti smo po protestu zastavili bolj daljnosežno. Usmerjene so v izobraževanje, terensko delo in parlamentarni boj. S terensko kampanjo ozaveščanja prebivalstva ter skupnega izumljanja okoljsko nevtralnejših načinov življenja, želimo okrepiti sodelovanje z ostalimi kraji v Sloveniji in si nuditi medsebojno podporo. Prav tako nadaljujemo z bralnimi krožki in drugimi izobraževalnimi aktivnostmi. Kar zadeva našo politično aktivnost, se ne bomo zadovoljili z nasmeški, rokovanji ter s praznimi obljubami; mislimo resno in bomo vztrajali, dokler se ne bo začelo iskati in sprejemati pomembnih rešitev.  

Sicer pa ostajamo odprti za nove predloge in sodelovanja. Prav neverjetno je, da se nam novi aktivni člani, ki bi radi s svojim delom in idejami prispevali k razvoju gibanja, pridružujejo na skorajda dnevni ravni. To je nekaj, na kar smo lahko ponosni in zagotovo botruje k uspešnemu delovanju gibanja, ki temelji na tisočih urah prostovoljnega dela. Naše delovanje vodi zavedanje, da je okoljsko krizo potrebno naslavljati celostno, tako iz družbenega kot iz ekonomskega ter okoljskega vidika, zato se bodo naše aktivnosti tudi v prihodnje vsebinsko navezovale na ukrepe, ki smo jih oblikovali.

Bi želela še kaj sporočiti bralcem portala mlad.si?

Ne glede na to, v katerem delu Slovenije živiš, in koliko znanja imaš v tem trenutku o okoljskih tematikah: če bi se rad_a bolj poučil_a, pridružil_a gibanju ali pa v svojem lokalnem okolju kaj konkretnega spremenil_a, se poveži z nami, z vrstniki ali pa z nekom, ki mu je mar tako, kot je mar tebi. Borimo se namreč za prihodnost vseh nas!