Young Bled strategic forum (Young BSF) že več kot desetletje združuje mlade voditelje, stare od 18 do 35 let, z vsega sveta, da se vključijo v pereče razprave in razvijajo inovativne rešitve za aktualna globalna vprašanja. Young BSF je postal edinstveno stičišče za raznoliko paleto mladih voditeljev, podjetnikov, mislecev in družbenih aktivistov, ki jim ponuja platformo za deljenje svojih vizij, izmenjave idej in povezovanje.

Na intervju smo povabili 24 letno Evo Kotnik, ki je delila z nami svojo izkušnjo o Young BSF. Opisala bi se kot 

• Kako se bi opisali v enem stavku? 

Preprosta, vztrajna in visoko motivirana magistrska študentka geografije, smeri regionalno planiranje in urbano-ruralne študije - uporabna geoinformatika. Trenutno delovne izkušnje, v obliki študentskega dela, nabiram na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije.

• Katera so družbena vprašanja, ki so za vas še posebej zanimiva, projekti pri katerih sodelujete in bi jih radi izpostavili?

Radovednost in splet okoliščin sta me vodila do Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), kjer trenutno vodim vsebinsko področje mladinskih politik in razvoja podeželja in tako sodelujem pri oblikovanju in zagovarjanju stališč mladih predvsem iz ruralnega okolja ter zagotavljanju njihove ustrezne vloge pri razvoju podeželja. Kot predstavnica ZSPM v komisiji za mladinske politike na Mladinskem svetu Slovenije aktivno prenašam interese in stališča mladih s podeželja na odločevalsko raven. Od decembra lani sem tudi vodja skupine ambasadorjev mladinskega dialoga, t.j. skupine prostovoljcev, ki predstavlja most med mladimi v Sloveniji in mladinskim dialogom kot evropskim mehanizmom. Ta vloga mi omogoča delovanje tudi na višjih, nadnacionalnih ravneh, predvsem preko udeležbe na evropskih mladinskih konferencah.

Prizadevam si za iskanje novih pristopov in drugih kreativnih rešitev na področju mladinskih politik, neformalnega izobraževanja in razvoja podeželja.

• Kaj je bila vaša motivacija za prijavo na Young BSF?

Poleg priporočila prijatelja, ki se je dogodka udeležil pred nekaj leti, sem se na dogodek prijavila v želji po novih izkušnjah in (mednarodnih) poznanstvih, predvsem pa v želji po iskanju kreativnih rešitev za izzive sodobne družbe. Poleg tega se zavedam pomena aktivnega sodelovanja mladih v tovrstnih dogodkih, saj verjamem da pomembno prispevajo k spodbujanju vključevanja mladih v demokratičnem življenju kot tudi družbi nasploh.

• Letos je ta potekal pod naslovom Demokracija za novo dobo. Kako si demokracijo za novo dobo predstavljate vi?

Več kot očitno je, da je hitro-spreminjajoča se družba skupaj s svojimi novimi izzivi trka na vrata tradicionalne demokracije. Demokracija je vladavina ljudstva, in zato je še toliko bolj pomembno, da se razvija skupaj s svojim ljudstvom in se prilagaja njihovim novim načinom življenja. Demokracijo za novo dobo si predstavljam kot vključujočo, razumevajočo in fleksibilno.  Oblikovanje politike mora nujno bazirati na upoštevanju mnenj, potreb in predlogov civilne družbe, še posebej mlajših generacij, katerih prihodnost bodo zaznamovale aktualne politične spremembe. Vključevanje mladih v demokratično življenje, tako preko konvencionalnih kot tudi nekonvencionalnih oblik, je nujno potrebno in bi kot tako moralo postati nova normalnost. Aktivna participacija mladih je pogosto pogojena s krepitvijo njihovih kapacitet (opolnomočenje) in motivacijo; hkrati pa je pomembno, da najdemo načine kako mlajše generacije povežemo s tradicionalnimi demokratičnimi modeli in jih prilagodimo le-tem. S tem se ukvarjajo tudi v “Globalnem laboratoriju za diplomacijo” (ang. Global Diplomacy Lab, GDL). Eden od predstavnikov je na Young BSF poudaril, da je osrednji cilj njihovega delovanja poiskati pristope k oblikovanju demokracije nove dobe, ki bi odgovarjala na številna vprašanja in izzive trenutne družbe. “Business as usual doesn’t work”, to pomeni, da se ne moremo posluževati tradicionalnih diplomatskih oz. demokratičnih orodij za reševanje novih izzivov. Zato si v GDL prizadevajo, da bi ustvarili platformo, kjer se srečata tradicionalna in netradicionalna diplomacija; platformo, kjer pride do izmenjave idej, znanja in izkušenj; platformo, kjer se oblikujejo novi pristopi, primerni novodobni demokraciji.

• Katera tema/govorec/diskusija letošnjega Young BSF se vam je najbolj vtisnila v spomin in zakaj?

Skozi štiri vsebinske sklope (iskanje skupnih mednarodnih rešitev za mednarodne izzive, blaginja z raznolikostjo, prednosti in slabosti demokracij ter vloga medijev in dezinformacij) smo obravnavali številna ključna vprašanja, kot tudi iskali odgovore nanje. Pridružili so se nam številni govorci, strokovnjaki iz različnih področij in res bi se zelo težko odločila za najljubšega. Vsekakor pa sta mi v spominu ostali sledeči temi: pomen interakcije in (med)kulturne izmenjave za razbijanje stereotipov ter vloga nevladnih organizacij (in civilne družbe) v demokraciji.

V pogovoru s Primožem Jamškom (Slovenska filantropija) smo prišli do zaključka, da so migracije obstajale skozi celotno človeško zgodovino, da inherentni del človeške narave, pa kljub temu jih ne sprejemamo kot take - “normalne”. Z migracijami in migranti pogosto povezujemo strah, ki je eno najmočnejših čustev. V tem primeru govorimo o strahu do drugačnega, predvsem pa nam neznanega oz. tujega. Po mnenju g. Jamška se tega lahko znebimo zgolj in samo z interakcijo oz. medkulturno izmenjavo. Da o demokraciji za vse ne bi bilo govora le samo na papirju, temveč tudi v praksi, je nujno potrebno izboljšanje razumevanja drugačnosti (med splošno javnostjo), saj bo samo tako nekaj drugačnega in ‘nesprejemljivega’ lahko postalo del ‘sprejemljivega’, del našega vsakdana. Torej, drugačnost lahko sprejmemo samo tako, da se je navadimo in, da namesto neprijetnega občutka v nas vzbudijo prijetne stvari (ang. ‘we must get comfortable with the uncomfortable’). Pri tem je pomembno poudariti, da aktivne in razumevajoče družbe lažje sprejemajo diverziteto.

Debata s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije je pomembno doprinesla k oblikovanju mojega pogleda na pomen nevladnih organizacij (in civilne družbe) v demokraciji. Sama sem pogosto govorila, da je vloga NVO povzdigovanje glasu in opominjanje državnih institucij, ko te izgubijo stik s civilno družbo. Žal v praksi pa pogosto prihaja do tega, da NVO v določenih pogledih že nadomeščajo državne institucije (neformalno prelaganje določenih aktivnosti in odgovornosti), za kar pa uradno niso pooblaščene niti nimajo zadostnega finančnega in človeškega kapitala.

Lahko bi tudi rekli, da je vloga NVO, da “lajajo” in tako vplivajo na oblikovanje politik preko aktivizma in/ali preko zagovorništva. V primeru zagovorništva so spremembe običajno manj radikalne in zanje potrebujemo več časa, zato morajo take NVO biti zelo vztrajne in poskrbeti za kontinuiteto v lastnem delovanju. Cilj takih NVO je, da jih strokovna in politična javnost prepoznata kot pomembnega akterja na določenem področju in jo kot tako sprejmejo v strokovno skupino,  ki odloča o zakonodajnih idr. spremembah. Pri vsem tem imajo izredno pomembno vlogo še dve stvari: mediji in zavezništva. Vloga prvih je precej samoumevna, medtem ko se pomena zavezništev pogosto še premalo zavedamo.

• Bi lahko izpostavili katero izmed idej/rešitev, ki ste jih razvili v sklopu dela po skupinah, ki so sledile diskusijam?

Ideja naše skupine je bila, da se osredotočimo na zgolj en izziv in poiščemo karseda konkretne rešitve. Odločili smo se za izziv, ki je bil skupen državam vseh članov skupine (Albanija, Kosovo, Slovaška, Hrvaška, Slovenija, Indija in Romunija), t.j. beg možganov. Strinjali smo se, da je želja po izpopolnjevanju znanja in pridobivanju izkušenj v tujini nekaj povsem normalnega in nikakor napačnega; problem pa smo prepoznali v tem, da države potem le-teh oseb ne znajo privabiti nazaj. Tako smo si za izziv zadali vprašanje: “Kako privabiti mlade nazaj?”. Da bi prepričali mlade, da po izkušnji v tujini pridejo nazaj, je nujno poskrbeti za kakovost bivalnega okolja in nasploh družbe, v katero se bodo z veseljem vrnili in tudi ostali. To lahko dosežemo, med drugim, s krepitvijo socialne varnosti, izobraževanjem, krepitvijo občutka družbene odgovornosti ter ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mest.

Slednje lahko spodbudimo denimo preko različnih oblik sofinanciranja, npr. nepovratna zagonska sredstva za mlade podjetnike, delnega (in časovno omejenega) sofinanciranja plače ‘povratnikov’. Pri tem je pomembno, da spodbujamo izpopolnjevanje kapacitet posameznikov, preko različnih oblik izobraževanj (treningi, seminarji, pripravništva), tako za izpopolnjevanje kot tudi za prekvalifikacijo. Tovrstna izobraževanja (tako doma, kot tudi v tujini) morajo nujno bazirati na skupnem dogovoru, ki posameznika zavezujejo k vrnitvi v matično državo. To izhaja iz občutka oz. odgovornosti same do (matične) skupnosti. Torej, spodbuditi želimo občutek odgovornosti do skupnosti. Pri tem imajo pomembno vlogo tako mediji, kot tudi izobraževalni sistem, čeprav verjamemo, da se ta občutek pripadnosti skupnosti in odgovornosti do prispevanja k njenemu razvoju razvije že pred šolo - v družini, zato moramo upoštevati tudi to.

• Kaj ste odnesli od letošnjega Young BSF, oziroma kakšne izkušnje ste pridobili?

Young BSF je definitivno pomembno vplival na oblikovanje mojega pogleda na sodobno družbo in njene izzive. Ne morem si predstavljati boljšega okolja za mreženje in pridobivanje izkušenj kot v taki mednarodni družbi polni aktivnih, visoko motiviranih, kreativnih, predvsem pa radovednih mladih.  S svojimi najrazličnejšimi tako profesionalnimi kot tudi drugimi (osebnimi) izkušnjami smo oblikovali prav poseben, varen in unikaten prostor za izmenjavo idej in podpore. V sklopu Young BSF sem pridobila številne koristne informacije, takšna ali drugačna znanja in kompetence ter poznanstva; pa ne le poznanstva - tudi iskrena prijateljstva, katerih sem še najbolj vesela.

• Kaj je vaše sporočilo mladim v evropskem letu mladih?

Vesela sem, da smo na ravni EU mlade postavili v središče pozornosti za eno leto, vendar bi si želela, da bi to lahko bili vsak dan, ne le v času Evropskega leta mladih. Prepričana sem, da smo mladi zelo pomembni ne samo za prihodnost, temveč predstavljamo pomemben del naše družbe že sedaj - v sedanjosti in kot taki imamo pravico sodelovati pri odločitvah, ki nas zadevajo. Mladi z lastnim udejstvovanjem in participacijo sooblikujemo skupnost, kot tudi usmerjamo njen razvoj, saj je ta namenjen nam (in vsem bodočim generacijam) in kot tak, bi naj bil kreiran na podlagi naših značilnosti in potreb. Želela bi si torej, da bi bili mladi prepoznani in upoštevani kot enakovredni in enakopravni akterji v procesih (so)oblikovanja okolja oz. družbe v kateri živimo. Vsem mladim, pa bi ob ELM zaželela, da so kreativni, da so razumevajoči, da so radovedni in pa predvsem, da si ne-le drznejo sanjati, temveč tudi drznejo udejanjiti njihove sanje. Vsem skupaj torej želim eno veliko mero poguma, da pokažemo kdo smo, kaj si želimo in kaj lahko doprinesemo k družbi - in se seveda tudi naredimo.

Vir: Uredništvo