Young Bled strategic forum (Young BSF) že več kot desetletje združuje mlade voditelje, stare od 18 do 35 let, z vsega sveta, da se vključijo v pereče razprave in razvijajo inovativne rešitve za aktualna globalna vprašanja. Young BSF je postal edinstveno stičišče za raznoliko paleto mladih voditeljev, podjetnikov, mislecev in družbenih aktivistov, ki jim ponuja platformo za deljenje svojih vizij, izmenjave idej in povezovanje.

Na intervju smo povabili Majo Žibert, ki je delila z nami svojo izkušnjo o Young BSF, ki je sodelavka Fundacije don Bosko pri slovenski salezijanski inšpektorji ter predavateljica oz. docentka na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. Kot sodelavka fundacije deluje v nevladni organizaciji, ki je usmerjena na področje izobraževanja, delo na fakulteti pa predstavlja pedagoško ter znanstveno-raziskovalno sfero.

V okviru delovanja fundacije se trudijo, da delujejo po načelih raznolikosti in enakosti. Maja Žibert poudarja:

''Pojem raznolikosti je ob tem širši od enakih možnosti (enakosti), saj ne gre le za preprečevanje diskriminacije. Raznolikost priznava, da smo vsi različni na različne načine in da je potrebno te razlike upoštevati. To lahko ustvarja le okolje, v katerem se vsakdo počuti cenjenega zaradi svojih individualnih talentov in kjer so njegove sposobnosti in kompetence v celoti izkoriščene. Raznolikost je zelo salezijanski koncept, kot/prav tako tudi koncept enakosti.

Enakost temelji na dveh temeljnih načelih: pošteni obravnavi in ustvarjanju enakih možnosti za vse. To pomeni, da pri sprejemanju odločitev velja doslednost in pravičnost ter da vseskozi ravnamo pošteno in ustrezno.

Po načelih upoštevanja pojmov raznolikosti in enakosti pa želim živeti in delovati tudi na drugih projektih in aktivnostih, ki jih opravljam, oz. v katere se vključujem. Teh je kar nekaj.''

• Kaj je bila vaša motivacija za prijavo na Young BSF?

Young BSF-a sem se prvič udeležila lansko leto. Zaradi naše (udeležencev Young BSF) mladosti, izkušenj in hkrati neizkušenosti so razprave, ki potekajo v okviru dogodka Young BSF, pomembe pri oblikovanju razvojnih politik družbe ter soustvarjanju sedanjosti ter trenutkov, ki prihajajo.

Veliko je mladih, ki s(m)o danes politično pasivni. Volja za tovrstno udejstvovanje je nizka, po drugi strani pa med znanci in prijatelji poslušam o nezaupanju v institucionalne strukture in o nepravičnosti družbe do njih-mladih. In roko na srce, včasih jih razumem. Številni so okupirani s študijem, iskanjem zaposlitve, rešujejo vprašanja lastne nastanitvene neodvisnosti,… Kot da bi včasih od mladih želeli in pričakovali preveč, zato razumem, da jim ob vsem naštetim zmanjka časa in volje po udejstvovanju na tej ravni.

Forumi in konference kot je ta, Young BSF, so odlični načini za pripravo mladih na pogovor o družbenih temah. Vendar se zadeva ne sme ustaviti na tem mestu. Po izoblikovanih mnenjih je potrebno vsebino prenesti do odločevalcev in z njimi voditi aktivne pogovore, kako vse izpostavljeno naslavljati »na terenu«.

Vesela sem, da taki dogodki z mednarodno udeležbo potekajo tudi v Sloveniji, da lahko tujim udeležencem pokažemo kaj pomeni »domača gostoljubnost«, po kateri menim, da smo Slovenci zelo dobro poznani.

• Letos je ta potekal pod naslovom Demokracija za novo dobo. Kako si demokracijo za novo dobo predstavljate vi?

Demokracijo dojemam kot razumevanje, sprejemanje in upoštevanje različnih mnenj in ob tem sodelovanje posameznikov in družbe na čim več področjih življenja.

Novo dobo pa predstavlja današnji vsakdan. Torej »neomejena« a hkrati omejena/usmerjena dostopnost do informacij, virtualna resničnost, globalizacija in na drugi strani polarizacija družbe.

Zato mora biti demokracija za novo dobo, kot je na enem izmed uvodnih panelov izpostavila gospa Katja Geršak, direktorica Centra za evropsko prihodnost, razumljena preko čustvene empatije. Poskusimo razumeti raznovrstnost družbe, v kateri živimo. Bodimo blizu revnim in ranljivim. Trudimo se za naše zanamce, živimo trajnostno in družbeno odgovorno.

• Katera tema/govorec/diskusija letošnjega Young BSF se vam je najbolj vtisnila v spomin in zakaj?

Veliko je bilo tematik, ki so mi bile blizu. A če moram izpostaviti eno, bi se dotaknila prvega panela – »joint solutions for joint challenges«, kjer smo se dotaknili pomembnosti trajnostnega razvoja, predvsem okolja in ob enem tudi družbe (varnost in zaščita vodnih virov, razvoj trajnostnih mest,...)

Okrevanje družbe po krizi leta 2008 je svetu prineslo različne strateške načrte za sofinanciranje naložb v ukrepe, ki se v zadnjih letih morda niso izkazali za najboljše (npr. fosilna goriva idr.). Zato imamo danes kot družba, ko smo skoraj vsak dan postavljeni pred spopadanje z vedno novimi izzivi (covid, Ruska agresija, energetska varnost,…) priložnost razmišljati o pomenu zelenega prehoda, ki je za nas nujen. Premoženjske razlike med ljudmi povzročajo tudi učinki podnebnih sprememb. Zato mora obravnavanje vprašanj podnebne varnosti ostati pomembna točka nadaljnjega strateškega razvoja družbe in okolja. Ne pozabimo pa tudi na pomembnost samooskrbe (na čim več področjih), ki se jo moramo danes ponovno učiti, kljub temu, da so naše babice in dedki še dodobra poznali in živeli po njenih načelih.

Okoljska vprašanja pa niso edina smer, ki jo je potrebno naslavljati. Kot družba se moramo danes osredotočiti na razvoj digitalne preobrazbe, pri čemer je kibernetska varnost pomembna strateška točka. Prav boj proti pandemiji Covid-19 je pokazal pomembnost področja digitalizacije in kibernetske varnosti.

• Bi lahko izpostavili katero izmed idej/rešitev, ki ste jih razvili v sklopu dela po skupinah, ki so sledile diskusijam?

Zanimivo je to, da so imeli prav vsi predlogi rešitev, ki smo jih izoblikovali v sklopu dela po skupinah, ki so sledile diskusiji, skupni imenovalec. In to je izobraževanje, jaz pa bi ob tem dodala še vzgojo.

V današnji družbi prideta ti dve področji še posebno do izraza pri uporabi družbenih medijev, kjer kot posamezniki potrebujemo veliko mero kritičnega mišljenja. Algoritmi, ki delujejo v ozadjih sistemov nas vodijo v radikalizacijo, pri čemer avtomatsko postajamo nekdo ki misli, da ima vse prav. Najpametnejši, a se zgodi, da včasih tudi ne najbolj pošteni, pa znajo situacije enostavno zmanipulirati.

• Kaj ste odnesli od letošnjega Young BSF, oziroma kakšne izkušnje ste pridobili?

Socialni kapital, ki je največja dodana vrednost dogodkov, kot je Young BSF, je bil in je še vedno izjemno pomemben. In prepričana sem, da se bo zaradi globalizacije njegova vrednost v prihodnje samo še krepila. Mladi, sedaj jim lahko rečem kar kolegi, ki smo se udeležili Young BSF so izjemno razgledani. In ob pogovorih, ki smo jih opravili ob organiziranih diskusijah ali ob neformalnem druženju, se razsežnosti kritičnega razmišljanja samo še dodatno utrjujejo. Taka poznanstva in mreže, ki se spletejo, nam lahko pomagajo na področjih poslovnega ali osebnega udejstvovanja.

Predvsem pa bi želela izpostaviti pomembnost tematik, ki smo jih naslavljali skozi program. V šali sem bila izzvana, kaj bo sedaj, ko je dogodek za mano, moja dodana vrednost, ko sem poslušala in sodelovala pri debatah in v razpravah. Seveda bo, velika. Aktualnost izzivov današnje demokracije, ki so jo iz svojega zornega kota predstavili drugi udeleženci Young BSF je lahko podlaga za raziskovanja na znanstvenem področju, za naslavljanje vsebine ob posodobitvah študijskih programov pa tudi za delo z mladino na področju nevladnega organiziranja.

• Kaj je vaše sporočilo mladim v evropskem letu mladih?

Izjemnost sedanjosti je izredna, globoka. Vodi nas do številnih družbenih ter okoljskih vprašanj, pri čemer pa moramo odgovore v prvi vrsti naslavljati prav na mlade, ki so, hočemo ali nočemo, naša sedanjost in bodo naša prihodnost.

Živimo v času, kjer težko najdemo bolj privilegirano stvar kot to, da imamo celoten čas našega obstoja in delovanja dostop do informacij praktično na dlani. Zato morata biti vzgoja in predvsem izobraževanje temelj kritičnega razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas.

Družba mora delovati in mlade vzgajati v pravičnosti.

Dragi mladi. Ne bojte se sedanjosti, niti ne prihodnosti. In verjemite vase ter v svoje sanje.

Vir: Uredništvo