24. oktobra smo obeležili svetovni dan OZN. Ob tem pomembnem dnevu smo se pogovarjali z Lucijo Karnelutti, slovensko mladinsko delegatko OZN, ki je razkrila, kakšne so njene naloge in zakaj je pomembno, da ima OZN tudi mladinske delegate.

Si mladinska delegatka OZN. Kakšne so tvoje primarne naloge?

Poglaviten namen mladinskega delegata pri OZN je mladim, z aktivnim sodelovanjem na mednarodnem parketu, dati prostor in težo oziroma legitimnost pri odločitvah, ki zadevajo mlade. Mladinski delegat je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa tudi glasnik mladih iz Slovenije pri OZN - deluje kot nekakšen most med nacionalnim in mednarodnim ter Slovenijo in OZN. Naloge mladinske delegatke so usmerjene predvsem na aktivno zagovorništvo na področjih, ki so relevantna za mlade, ter povezovanje z akterji, ki so povezani z delovanjem Organizacije. Poleg tega pa sodelujemo tudi pri pripravi raznih delavnic za mlade, pripravi izobraževanj o OZN in njenih ciljih ter se povezujemo z mladinskimi delegati s celega sveta z namenom sodelovanja na skupnih ciljih in skupnih problematikah.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočaš kot mladinska delegatka OZN?

Trenutni največji izzivi so bolj kot ne povezani s trenutnimi razmerami epidemije. Glede na to, da je cilj mladinskega delegata sodelovati s čim večjim številom mladih, jih izobraževati o ZN in jim predstavljat to institucijo, je delo na daljavo zelo omejujoče in otežujoče. A vseeno, se najde tudi v takšnem okolju veliko priložnost in možnost za inovatvne pristope in zanimive dialoge.

Drugi izzivi so omejeni tudi na dejstvo, da je mladinska participacija (pre)mnogokrat zgolj stvar na papirju in ne nekaj, kar bi si akterji želeli implementirati ali ‘jemati resno’ - ravno zato je pomembno, da mladi sodelujemo med seboj, kritično naslavljamo probleme, s katerimi se soočamo ter opozarjamo nase ter na naš glas in s skupnimi močmi naredimo sistemske spremembe - navsezadnje se premalokrat zavedamo kakšna kritična masa v resnici smo.

Zakaj je pomembno, da ima OZN tudi mlade delegate?

Mladi, ki smo v kontekstu ZN večinoma opredeljeni kot ljudje, stari med 15 in 24 let, predstavljamo kar 1,2 milijardi ali 16% svetovnega prebivalstva. Ni nova ugotovitev, da smo na splošno premalo zastopani v političnih procesih na nacionalni in mednarodni ravni, zato iz leta v leto zahtevamo pravičnejše priložnost pri soočanju s skupnimi izzivi, ki so še posebej vidni in zaskrbljujoči na področjih izobraževanja, zaposlovanja in partcipacije. Programi sodelovanja mladih, vključno s programom Mladinskega delegata pri Združenih narodih, ter mehanizmi, ki omogočajo smiselno družbeno partcipacijo, kjer naš glas šteje, so namenjeni zmenjševanju te premajhne zastopanost in omogočajo mladim, da (skoraj) enakopravno in enakovredno sodelujemo pri odločitvah, ki vplivajo na našo prihodnost. Letos je za UNYD program posebno leto, saj praznujemo 40. obletnico resolucije Generalne skupščine A/36/17, s katero so se države prvič zavezale k »premisleku o vključitvi predstavnikov mladih v svoje nacionalne delegacije na Generalni skupščini in na drugih ustreznih srečanjih Združenih narodov«. Resolucija je bila med drugim sprejeta z obrazložitvijo, da so države prepričane o dragocenosti doprinosa mladih k spodbujanju sodelovanja med državami. S tem, ko mladi dobimo priložnost enakopravnega sodelovanja in sodelujemo pri oblikovanju politik, ki nas zadevajo, pridobi na legitmnost tudi celoten sistem in sprejete odločitve.

Kljub temu, da institut mladinskega delegata še ni de facto globalni institut, menim, da državam, ki so ga uvedle, prinaša dodatno mero legitimnosti, trajnostnosti v sprejetih odločitvah ter širši pogled na problematike, ki dejansko vključuje tudi pomisleke in predloge mladih.

Aktivna si na mnogih področjih, med drugim si bila v preteklosti tudi predsednica Dijaške skupnosti Slovenije, prav tako pa si ustanovna članica predsedstva GeneraPon Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) + bila članica Predsedstva Evropske dijaške organizaicje (OBESSU). Kako uspeš delati na vseh teh področjih in ob tem še študirati? Kako se organiziraš?

Sodelovanje v mladinskih in drugih mednarodnih organizacijah je postalo del mojega vsakdana (in posledično del mene) že pet, šest let nazaj. Ni bilo namerno, v to sem zašla čisto po naključju, ker sem se zanimala za svet okoli sebe ter imela željo po proaktivnosti in sodelovanju. Poti vseh organizacij so se v eni točki sekale, tako sem spoznala kako povezana so vsa področja in da biti aktiven na področju mladih je veliko več, kot samo biti aktiven na področju izobraževanja - tako sem preko OBESSU sodelovala v oblikovanju največje koalicije mladinskih organizacij na področju podnebnih sprememb in okoljevarstva (GCE), preko DOS pa spoznala, da smo različne starostne skupine veliko bolj soodvisne ena od druge, kot bi se morda zdelo na prvi pogled - in tako je bil ustanovljen MeKoS.

Skratka, recepta za organiziranje časa in uskaljevanja vseh interesov, dela in obveznosti preprosto nimam (na trenutke bi si želela, da bi ga imela), sama ponavadi sledim pravilu, da če stvari delaš s srcem in ciljem, potem vse nekako pade na svoje mesto in da za stvari, ki jih delaš z veseljem, vedno najdeš čas ... pomaga pa tudi, če si po naravi radoveden človek, ki ga naenkrat zanima cel kup stvari, ki jih občasno prioritizira pred kakšno uro spanca :D.

Sicer pa se - konkretno funkcija mladinske delegatke - zelo dobro dopolnjuje s študijem Mednarodnih odnosov, ter mi pomaga, da preko izkušenj, ki sem jih pridobila in videla v OZN, na nekatere stvari študija gledam na drugačen, bolj kritičen ali bolj logičen, način.

Kako izgleda dan mladinske delegatke OZN - izkušnja iz NY?

Dnevi so zelo različni, prav tako tudi naloge, s katerimi se srečujem. Pred kratkim sem se v New Yorku udeležila zasedanja 3. odbora Generalne skupščine Združenih narodov, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, socialnimi, humanitarnimi ter kulturnimi zadevami. V sklopu Odbora sem, skupaj s slovenskim ambasadorjem pri Združenih narodih, Boštjanom Malovrhom, Generalno skupščino nagovorila tudi kot mladinska delegatka. V svojem govoru sem predstavila prioritete na področju mladih, ki se osredotočajo predvsem na pravico do kvalitetnega izobraževanja, ki je bila v času epidemije in izobraževanja na daljavo zanemarjena, ter pomembnost po ureditvi področja duševnih stisk in bolezni. Slednje so tekom zasednja izpostavljali tudi kolegi iz ostalih držav, z nekaterimi od katerih smo (končno) imeli tudi priložnost sodelovanja v živo in načrtovanja skupnih pobud in dogodkov, poleg tega smo bili s mladinskimi delegati iz Nemčije, Izraela in Švice tudi sprejeti pri drugih misijah, med drugim pri ambasadorju Evropske unije pri OZN.

Prizadevanja, ki smo si jih zadali tekom sestankov v New Yorku sedaj z delegati uspešno implementiramo preko virtualnih dogodkov, v bližnji prihodnosti pa me čaka tudi nekaj zelo zanimivih dogodkov in sodelovanj, o katerih bom z veseljem poročala preko kanalov mladinskega delegatke.

V življenju si že ogromno dosegla. Kakšne imaš načrte za prihodnost?

Posebnih načrtov za prihodnost nimam - uživam v delu, ki ga trenutno opravljam in želim, da se bom lahko s podobnimi izzivi in priložnostmi srečevala tudi v prihodnosti. Navsezadnje imam šele 21 let, za mano je že veliko zmag in velikih podvigov na katere sem ponosna, pred mano pa je še nekaj let študija (po mednarodnih odnosih sanjam o študiju kognitivne znanosti) in (upam da) tudi veliko sodelovanja z različnimi akterji in dela v mednarodnih organizacijah, kot tudi kreativnega dela, ki ga opravljam ob strani. Vsekakor pa sem prepričana, da mi je dosedanje delo dalo ogromno dragocenega znanja in izkušenj, ki jih bom v prihodnosti kar se da dobro uporabila in implementirala v svojo kariero in nove podvige.

Pred kratkim smo obeležili svetovni dan OZN. Zakaj je ta dan pomemben?

24. oktobra smo obeležili 76. obletnico OZN, ki je potekala pod geslom »Building Back Together for Peace and Prosperity«, ki predstavljala simbol upanja za globalno enotnost. Svetovni dan OZN je bil prvenstveno vzpostavljen z namenom seznaniti ljudi sveta s cilji in dosežki Združenih narodov ter pridobiti njihovo podporo za nadaljne delo. Sama menim, da je dan pomemben, saj daje priložnost za izobraževanje in informiranje javnosti o vprašanjih, ki povzročajo skrb, ter daje plahormo za reševanje globalnih problemov, hkrati pa proslavlja in krepi dosežke človeštva in organizacije, ki je pred 76. leti verjela v mir po divji svetovni vojni in ki danes verjame v boljši jutri.

Kot je dejal Generalni sekretar ZN, Antonio Guierres, nas COVID-19, konflikti po svetu, lakota, revščina in izredne razmere opominjajo, da naš svet še zdaleč ni popoln, vendar pa vsi ti dejavniki izpostavljajo, da je zgolj sodelovanje in solidarnost ter zagotavljanje in ohranjanje pravic in dostojavnstva vseh ljudi, zlasti najranljivejših, edina pot naprej.

Kaj bi sporočila mladim, ki jih zanima delo na tem področju? Kako začeP?

Če ste strastni do dela na nekem področju in imate cilj, za katerega se je vredno boriti - samo začnite :).

V Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo velik nabor mladinskih organizacij, ki nas vodijo v bolj odgovorno družbo ter skrbijo za aktivno vključevanje mladih v vsa področja naših življenj - prav tako sem se iz izkušenj dela v tujini naučila, da smo mladi v Sloveniji v dokaj priviligarnem položaju kar se tiče stika z odločevalci in naše vključenosti v formalne strukture države. Tega ne smemo vzeti za samoumevno, prav tako ne smemo misliti, da smo zgolj zaradi te vključenosti enakovredni deležniki - sodelovanje in posluh v procesih odločanja si moramo še zmeraj izboriti, z vsakim ‘fajtom’ posebej.

Če vas delo na področju mladih in zagovorništva zanima, mi sledite na družbenih omrežjih, kjer delim vsakdan mladinskega delegata in zanimive priložnosti. Hkrati pa si oglejte tudi spletne strani Mladinskega sveta Slovenije in Mlad.si, kjer lahko najdete mnogo informacij o mladinskih organizacijah, ki vas morda zanimajo.

Bodite aktivni, bodite proaktivni in bodite glasni. :)

Vir: uredništvo