V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti med mladimi, kar je pokazala tudi raziskava Mladina 2020. A čeprav se anketna brezposelnost mladih v Sloveniji vseskozi giblje pod povprečjem EU, je Slovenija po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi vseskozi v samem vrhu EU.  Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, prisilno odpiranje samostojnih podjetij in podobno, so bili in ostajajo prve žrtve vsake krize, saj je delodajalcem najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje.

Brezposelnost se je v zadnjem letu povečala med vsemi starostnimi skupinami, vendar precej drastično prav med mladimi. Med vsemi se je od junija 2019 do junija 2020 povečala za 26,3 odstotka, med mladimi pa kar za 43,7 odstotka.

Glavni razlog prijave mladih v evidenco brezposelnih je že leta iztek pogodbe za zaposlitev za določen čas, kar potrjuje naše ugotovitve, da mladi delajo v prekarnih oblikah dela in so med prvimi, ki izgubijo službo ali ostanejo brez podaljšanja pogodbe.

V Sloveniji se od leta 2014 izvaja shema jamstva za mlade. Gre za zavezo države, da bodo vsakemu mlademu, staremu od 15 do 29 ponujeni zaposlitev s propravništvom, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih pi prijavi med brezposelne na zavodu za zaposlovanje.
Po petletnem obdobju izvedbenega načrta jamstva za mlade je ministrstvo za delo pripravilo poročilo, iz katerega je jasno, da je najbolj problematična skupina mladih od 25 do 29let, ki niso vključeni v nobeno formalno izobraževanje, so brez iskušenj, neaktivni in še vedno živijo s starši. To so mladi, ki jih enotno imenujemo NEET (not in education, employment or training). Težava državljanov NEET je, da jih je težko aktivirati, država pa pogosto ne doseže vseh in jih posledično ne more vključiti v program jamstva za mlade, za katerega je bilo v zadnjih petih letih namenjenih kar 300 milijonov evrov. Ta znesek je bil namenjen predvsem vključevanju mladih na trg dela in njihovi aktivaciji, pri čemer je država največ denarja porabila za ukreb Mladi na podeželju, ki je bil namenjen vzpostavitvi kmetijske dejavnosti in ob tem zagotoviti tudi delovna mesta za mlade na tem področju.
Jamstvo za mlade je za zaposlovanje, štipendiranje in podporo podjetništvu mladih porabilo skupno 118 milijonov evrov.
V istem obdobju je bilo 46.000 mladih v Sloveniji vključenih tudi v program aktivne politike zaposlovanja (APZ), kjer jih je bilo nujeno usposabljanje in izobraževanje, ponudbe za zaposlitev, spodbujali pa so jih tudi k samozaposlovanju, v sklopu katerega so se osredotočili na spodbujanje ženskega podjetništva.

Leta 2017 so na sedmih šolah začeli izvajati tudi programe za poklice, kot so hotelir, oblikovalec kovin, orodjar, mizar in kamnosek. Do danes se je k izvajanju teh programov priključilo še 54 šol, ki za te poklice izvajajo vajeništva in spodbujajo praktično usposabljanje.

Slovenija je v petih letih izvajanja sheme jamstva za mlade zabeležila velik uspeh in pozitivne učinke pri tistih, ki so program zaključili, v prihodnje pa si bodo prizadevali za skrajšanje čakalne prejema ponudbe za vključitev v ta program, ki je v tem obdobju v povprečju znašala več kot štiri mesece.

Mladinske organizacije so do dodsedanjega izvajanja jamstva za mlade bolj kritične. Menijo, da se program ne izvaja dovolj kakovostno in da ni vzpostavljenih mehanizmov, ki bi sledili ponudbam, ki jih dobijo mladi, to pa predstavlja tveganje za kratkoročne in neprilagojene ukrepe. Trdijo, da ukrepi ne prinašajo trajnostnih rezultatov, kar mlade kasneje prisili k ponovni prijavi na zavodu za zaposlovanje. Ob tem so mladinske organizacije predlagale nekaj ukrepov, za katere menijo, da bi pozitivno doprinesle programu jamstva za malde. Predlagajo na primer plačilo prispevkov za prvo zaposlitev mladih, subvencionirano zaposlitev za iskalce prve zaposlitve, praktično usposabljanje mladih, ki kasneje vodi v zaposlitev, plačana pripravništva z državno regularnih poklicih, več denarja za javna dela, želijo pa si tudi več zelenih delovnih mest, izobraževanja mladih o njihovih pravicah na trgu dela in več ukrepov za zaposlovanje mladih nad 30 let.

Vir: uredništvo