Inštitut za raziskovanje trga in medije, Mediana snuje in izvaja kakovostne raziskave in svetovalne storitve, na podlagi večletnih izkušenj in dolgoročnega sodelovanja z njihovimi partnerji. V Uredništvu Mlad.si smo ustanoviteljico Mediane, Janjo Božič Marolt, povprašali kako in kakšne medije spremljajo mladi v Sloveniji.

Na Inštitutu Mediana izvajate kontinuirano raziskavo o spremljanju medijev, kakšne kriterije in vzorce uporabljate in kako anketo izvajate?

Kar zadeva spremljanje medijev v kontinuirani mednarodni licenčni raziskavi Mediana TGI so ključnega pomena kompleksni in vsebinsko poglobljeni podatki o vseh vrstah medijev, merjeni z istim merilnim sistemom na velikem reprezentativnem vzorcu, kar omogoča projekcije na celotno populacijo in analize tudi na manjših segmentih ter ugotavljanje mednarodno primerljivih trendov v 70 državah. Vzorci so vsako leto reprezentativni za odraslo populacijo, kamor še vedno vključujemo vse od 15-75 let, podatke v zadnjih letih zberemo na okrog štiritisoč respondentih, smo pa  poleg samoizpolnjevanja tiskanega vprašalnika vključili tudi že pretežno spletno izpolnjevanje ankete na Medianinem panelu, v katerem so sodelujoči izbrani tudi v osebnih in telefonskih kontaktih. Slednje je zelo pomembno, da ne bi kdo razumel poenostavljano in zato napačno, da so podatki »kar tako tja v en dan«.

Spraševali ste različne starostne skupine, med njimi tudi mlade. Kaj ste ugotovili, kje so mladi v prvem valu korona krize pridobili največ informacij?

Ja, v tej nacionalni raziskavi vedno sprašujemo tudi mlade. Na to vprašanje lahko odgovorim indirektno, zato pa toliko bolj pomenljivo. Mladi, pa najsi gledamo samo najmlajše od 15-24 let ali tiste druge, še vedno mlade, do 34 let ali tudi še one do 44 let, med njimi jih osem od desetih, ali več kot osemdeset odstotkov bere novice na internetu, medtem ko med najmlajšimi spremlja podcaste vsak drugi, ali natančneje 48 % v starostni skupini med 15-24 let. Če sem natančna, kar se od mene vedno pričakuje, to ne pomeni, da gre za spremljanje samo informacij o koroni, pač pa velja na splošno kot vir spremljanja pomembnih novic in spremljanja podcastov na katerokoli temo.

Katere spletne medije in socialna omrežja mladi najbolj spremljajo?

Na mladih svet stoji, mladi ste moj up, ampak da bi zadostili vsem mladim in mladim po duši, lahko v sliki 1 vidite spremljanje družbenih omrežij med različno starimi mladimi. Šalo na stran, med generacijo Z, torejmladimi od 15 do 24 let, jih največ, 90% spremlja Facebook, sledi Youtube, osem od desetih, in sedem od desetih instagram. Na Snapchatu je vsak tretji, dobrih 13% na Tiktoku, in kar na vsak način potrjuej kvaliteto vseh podatkov, le 6% teh najmlajših uporablja Linkedin. Največjo rast smo v prvem polletju letos zabeležili pri Tiktoku, kar je razumljivo, ker je to najnovejše med navedenimi.

Ali mladi spremljajo tudi novice na družbenih omrežjih?

Vsekakor in to je lahko zaskrbljujoče. Vsak drugi namreč pravi, da pomembne novice spremlja na družbenih omrežjih (slika 2), medem ko jih med najstarejšimi le 19%. Najbliže povprečju v populaciji je srednja generacija, kar je slikovito prikazano, da doseg družbenih omrežij za spremljanje pomembnih novic s starostjo upada.

Mislite, da mladi hitro menjajo socialna omrežja, ki jih spremljajo, ali ostajajo zvesti predvsem Facebook-u in Instagramu? Je to sploh še mogoče spremljati z raziskavami?

Včasih se zdi, da se spremembe dogajajo hitreje, kot dejansko se. Stare navade opuščamo zelo počasi, novosti sprejemamo počasi, vsaka generacija pa odrašča z novo vrsto medija, govorim zelo posplošeno. Tako se novi mediji, kot tudi nova družbena omrežja samo dodajajo k že obstoječim, redki pa nehajo gledati televizijo kot se tudi redki odjavijo s Facebooka, in redki najmlajši si danes odprejo profil na Facebooku.

Vemo, da so mladi najbolj prisotni na spletu, sploh še gledajo televizijo in poslušajo radio?

Seveda, tudi mladi so multimedijci, še vedno jih tri četrtine gleda televizijo in polovica posluša radio (slika 3). Kot sem že omenila, v nobeni generaciji ne opažamo ekskluzivnega in vsemogočnega medija, ki bi bil nenadomestljiv in edini dosegal katerikoli segment. Zna biti, da bi prišlo celo do prezasičenosti pri najbolj osveščenem delu populacije, kar bi pomenilo, da bi se res začeli izogniti vplivu vseh množičnih medijev na počez. ampak, zaenkrat kaže, da bi to bil le zelo majhen delež v vseh generacijah, ne samo med mladimi.

Kateremu mediju so mladi v tistem času najbolj zaupali?

Na splošno v Sloveniji največ ljudi zaupa javnemu rtv servisu in najmanj družbenim omrežjem. To pa je podatek iz pro bono aktualne raziskave, ki smo jih spomladi začeli izvajati na Inštitut Mediana. Oktobra 2020 je le dober en odstotek vprašanih na petstopenjski lestvici odgovorilo da popolnoma zaupa novicam, ki jih dobi iz družbenih omrežij.

Kateri rezultati so vas pri mladih najbolj presenetili, pozitivno in negativno?

Pozitivno ocenjujem spoznanje, da med najmlajšimi, do 24 leta, njih kar šest od desetih bere na internetu tudi časopisne članke, med onimi od 25 do 34 let pa jih celo osemdeset odstotkov bere časopisne članke na internetu. Skoraj vsak četrti med najmlajšimi mladimi zaupa slovenskih medijem, kar je za 2,3% točke več, kot je povprečje. V nasprotno smer pa sem presenečena, da več kot dvajset odstotkov mladih uporablja splet za zmenke. Jaz osebno bi jim privoščila doživljati čare zmenkov v živo. Sem že res staromodna, kajne?!

Vir: Uredništvo Mlad.si