Decembra 2018 smo v intervjuju predstavili najmlajšega župana, Roka Robleka, tokrat pa vas vabimo k branju intervjuja najmlajše, 33-letne Jasne Gabrič, županje Trbovelj. Mandat zaseda drugič zapored, med načrti sedanjega pa ima med drugim tudi obdržati in ponuditi nova delovna mesta za mlade, želi si, da bi še naprej spodbujali mladinske izmenjave, tudi sama ima namreč pozitivne izkušnje, ki, kot pravi »mladim dajo določeno širino, kar jim kasneje v življenju lahko samo koristi«.  Na letošnjem izboru World mayor prize za najboljšo županjo na svetu, se je uvrstila med deseterico najboljših.

1. Kako se počutite kot najmlajša županja v Sloveniji že drugi mandat zapored?

Nad izidom volitev sem bila prijetno presenečena, je pa le-ta dokaz, da so ljudje prepoznali delo, željo in prizadevanje vseh nas, zaposlenih na občini, da Trbovlje zaživijo v smeri razvoja velikih mest. Je pa drugi mandat seveda še večja odgovornost, saj so pričakovanja občank in občanov še toliko večja, kot so bila v prvem mandatu. Biti najmlajša že drugič zapored je po eni strani žalostno, saj sem 4 leta starejša in bi pričakovala, da bo še katera mlajša prišla v ospredje in se odločila za izziv kot je županovanje. A žal očitno temu ni bilo tako oz. med izvoljenimi županjami ni nobene mlajše.

2. Menite, da vam je kot županji težje v tej vlogi, kakor vašim moškim kolegom?

V politiki je izjemno pomemben nastop in pristop do ljudi, s katerimi se srečuješ. Ko ljudje vidijo kako delaven si, da stojiš za svojimi besedami in držiš obljube ter da se nate lahko zanesejo, takrat je tudi delati lažje, saj te ljudje jemljejo resno, te spoštujejo in ti zaupajo. Vsekakor pa smo še vedno bolj tradicionalno usmerjena družba, kjer ženske težko dojemamo na vodilnih in pomembnih funkcijah. Če pa že zasedemo takšne funkcije, pa se na nas vsuje plaz kritik, ki nimajo nobene povezave z delom, ki ga opravljamo (zadnji primer je ga. Bratušek, kjer je bila bolj pomembna dolžina krila kot pa njeno delo). Žal je še vedno tako v naši družbi, da se moramo ženske veliko bolj dokazati, če želimo, da nas ljudje sprejmejo, kot pa moški.

3. Kako ocenjujete sodelovanje z mladimi in organizacijami za mlade v vaši občini?

Na področju mladih je vsako leto v naši občini vloženega ogromno truda. Z namenom omogočanja kvalitetnih delovnih izkušenj in s tem konkurenčnosti na trgu delovne sile, na občini vsako leto mladim ponudimo pripravništva, s katerim si pridobijo prve izkušnje in so tako na trgu bolj konkurenčni in lažje zaposljivi. Prav tako je občina pred leti ustanovila Mladinski center Trbovlje, ki je namenjen prav druženju mladih, izobraževanju ter ponuja možnost pridobivanja izkušenj v okviru izmenjav.

4. Menite, da je glas mladih slišan v vaši občini?

Vsako leto ob prazniku občine v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Trbovlje organiziramo mladinski parlament. Z mladimi se pogovorimo o izvedenih in načrtovanih projektih v občini, prisluhnimo njihovim predlogom ter marsikdaj katerega izmed njih tudi uresničimo, seveda skladno z možnimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Smo tudi ena redkih občin, ki je izredno aktivna na socialnih omrežjih kot je Facebook, kjer sproti odgovarjamo na vprašanja in pobude, predvsem mladih.

5. Podatki kažejo, da se v Trbovljah srečujete z begom možganov in dnevnimi migracijami mladih v druge kraje, predvsem v Ljubljano. Kako kot županja gledate na to ter kakšni so ukrepi občine, da bi preprečili ta pojav?

Kot rečeno, občina aktivno sodeluje z lokalnimi podjetji v smeri izgradnje novih proizvodnih hal ter pri širjenju podjetij, s čimer bi zagotovili nova delovna mesta in posledično obdržali vsaj določen odstotek mladih v občini. Moram pa ob tem poudariti, da se lokalni gospodarstveniki že sedaj občasno soočajo s problemom kadrov, saj imajo odprto delovno mesto, a ne najdejo primernih kadrov za to delovno mesto. Prav tako pripravljamo projekt za gradnjo novih stanovanj in upam, da bomo še v tem mandatu našli partnerja, s katerim bomo pristopili k izgradnji.

6. V Trbovljah je vzklilo kar nekaj uspešnih podjetniških zgodb (Chipolo, Dewesoft, Hillstrike…), menite, da so prihodnost Trbovelj mala, nišno usmerjena podjetja?

Veseli smo, da smo z vidika nišnih podjetij postali t.i. druga Silicijeva dolina. Zato prihodnost vidim tako v nišno usmerjenih podjetjih, kot tudi proizvodnih podjetjih, saj so za uspešen gospodarski razcvet mesta pomembna vsa podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta in so s tem dobra popotnica za nadaljnji razvoj na vseh področjih.

7. Kako bi mlade privabili v vašo občino in s čim mislite, bi jih lahko prepričali, da bi se še vračali v dolino?

Že res, da Trbovlje mogoče nimajo tega kar imajo ogromna mesta, torej velikih nakupovalnih središč, vendar pa imajo toliko drugih prednosti, ki jih velja izpostaviti. Trbovlje so zeleno mesto, po katerem se lahko ob popoldnevih sprehodiš v miru. Trbovlje so upravno središče, imamo veliko trgovin, a hkrati parke, igrišča, veliko zelenja in dovolj sprehajalnih poti, ki vodijo na vse strani mesta, pa tudi najemnine in cene stanovanj so v primerjavi z večjimi mesti, relativno nizke. Menim, da takšen življenjski slog marsikomu bolj odgovarja, kot pa življenje v prestolnici, kjer je neprestan vrvež in se vijejo kolone vozil. Vsak posameznik zase najbolj ve, kaj mu je bolj pomembno in kaj v življenju bolj potrebuje. Tudi stroški za življenje so tu bistveno nižji kot drugod. Vsekakor pa se bomo kot občina potrudili, da bi v prihodnje pridobili nova stanovanja, saj je trenutni stanovanjski fond v povprečju star 60 let.

8. Na katera področja, ki zadevajo mlade boste dajali poudarek v tem mandatu?

Predvsem želim, da bi mladim kot lokalna skupnost še naprej omogočali mladinske izmenjave, saj sem se kot študentka in dijakinja le-teh udeleževala tudi sama in vem kako pomembne so za mladega človeka. Mladi se na izmenjavah ne naučijo samo tujih jezikov, ampak spoznajo tudi druge kulture in navade, postanejo bolj samostojni ter odprti, zato menim, da so to neprecenljive izkušnje, ki mladim dajo določeno širino, kar jim kasneje v življenju lahko samo koristi. Na izmenjavah sem se poleg vsega naštetega naučila predvsem to, kako majhen je svet in kako pomembno je, da spoznavaš ljudi in ohranjaš stike po vsem svetu.

9. Kaj poleg županovanja še zapolnjuje vaš dan?

Služba mi predstavlja kar večji del dneva, saj se ne konča ob 15. ali 16. uri, kot to nekateri mislijo. Ko po 8, 9 ali 10 urah končam z delom v pisarni, sestanki oziroma delu na terenu, pa pridejo na vrsto popoldanske prireditve, zbori, srečanja, ki se jih, kot županja in predstavnica Občine Trbovlje, udeležim. V prostem času, ki ga sicer ni veliko, rada preberem kakšno knjigo, grem na sprehod v naravo in čas namenim najbližjim.

Vir: uredništvo mald.si