V začetku preteklega leta je bila brezposelnost mladih po podatkih  Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) podpovprečna, vendar se je v obdobju epidemije ta pozitiven trend končal. Stiske mladih, ki so v procesu osamosvajanja in iskanja zaposlitve, so se poglobile in vse več mladih se srečuje s težavami pri iskanju dobre in stalne službe. Pomembno je, da imajo mladi v tem izzivov polnem procesu na voljo dovolj informacij in podpore, ki jim zagotavlja lažje iskanje primerne zaposlitve in osamosvojitev. V EU za to skrbi program Jamstvo za mlade.

Kaj je jamstvo za mlade?

Jamstvo za mlade je shema za spodbujanje zaposlovanja mladih v Evropski uniji, ki je nastala s strani Evropske komisije. S sprejetjem ukrepov Jamstva za mlade vsaka država jamči, da bo mladim v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb, zagotovila zaposlitev (vključno s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje.

Shema je sestavljena iz 15 ukrepov za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev, ki mladim zagotavljajo večjo zaposljivost in aktiven vstop na trg dela. Sistem naj bi zagotovil, da vsi mladi do 25. leta prejmejo kakovostno ponudbo za:

• Izboljšanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev,

• hitrejšo aktivacija mladih brezposelnih,
• zmanjšanje števila brezposelnih,
• vajeništvo ali pripravništvo.

V okviru jamstva za mlade naj bi tako omogočili nemoten prehod med šolanjem in zaposlitvijo, podprli vključevanje na trg dela in mladim zagotovili, da nihče od njih ne bo zapostavljen.

Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mlade je Svet sprejel aprila 2013.

Kako deluje?

Vsaka država članica bi morala uvesti in izvajati sistem jamstva za mlade ob tesnem sodelovanju delodajalcev, zavodov za zaposlovanje, ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter služb za pomoč mladim.

Mladim bi morala zagotoviti popoln dostop do informacij o razpoložljivih storitvah in podpori.

V praksi to pomeni, da se iskalec zaposlitve s svojim svetovalcem na Zavodu za zaposlovanje podrobno pogovori o svojih željah, ciljih in izkušnjah ter skupaj pripravita nadaljnji načrt. Priporočljiva je dobra pripravljenost na razgovor s svetovalcem, saj bo le to najboljša popotnica in korak bliže do želene zaposlitve. 

Mladi iskalci si lahko poiščejo primeren ukrep glede na kriterije starosti, trajanja brezposelnosti ter stalnega prebivališča (po občinah). 

Nekaj pomembnejših projektov Jamstva za mlade, ki so financirana z EU sredstvi:

Štipendije (MDDSZ, MK):

Ukrep štipendiranja pomembno vpliva na življenje mladih v času šolanja. Za državne štipendije, Zoisove, kadrovske (Regijske štipendijske sheme), Ad futura in štipendije za deficitarne poklice, je bilo v 2018 porabljenih več kot  83 mio EUR, štipendijo je prejemalo več kot 60.000 mladih. Štipendije dodatno podeljuje tudi Ministrstvo za kulturo za izobraževanje na kulturnem področju (tudi financirano iz ESS). 

Spodbude za brezposelne mlade (izvaja MDDSZ, MIZŠ in MK): 

Na področju zaposlovanja so pomembni ukrepi tudi v okviru aktivne politike zaposlovanja, saj pomagajo mladim na prehodu iz izobraževanja na trg dela. Za programe zaposlovanja za mlade je v letu 2019 na voljo več kot 24 mio eur, od tega več kot 20 mio eur za subvencije za zaposlitev in več kot 3 mio za programe, ki povečujejo zaposljivost brezposelnih mladih (programi usposabljanja in izobraževanja).

Na področju aktivne politike zaposlovanja je najobsežnejši ukrep Trajno zaposlovanje mladih, ki nudi subvencijo ob zaposlitvi mlade brezposelne osebe (stare do vključno 29 let) za nedoločen čas. V letu 2018 je bilo za ta program namenjenih 5 mio eur, s pomočjo te subvencije pa se je zaposlilo 2.385 mladih. Program Trajno zaposlovanje mladih se nadaljuje tudi v obdobju 2020-21, prav tako se nadaljuje program Usposabljanje na delovnem mestu za mlade.

Mladi na podeželju (izvaja MKGP):

Največ sredstev je bilo v okviru Jamstva za mlade v 2018 namenjenih za pomoč mladim na podeželju za dve aktivnosti: Shema plačilo za mlade kmete in Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete – v skupni višini 12,4 mio eur. Sredstva se zagotavljajo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Spodbujanje (socialnega) podjetništva mladih (izvaja MGRT): 

MGRT spodbuja podjetništvo mladih preko različni ukrepov (spodbude za nastajanje socialnih podjetij in zadrug, mentorske sheme za socialna podjetja, krepitev podpornega okolja za socialna podjetja, podpora podjetništvu mladih…). Za ta namen je bilo v 2018 porabljeno 6,4 mio eur (sredstva ESS, ERDF in integralni proračun).

Ukrepi za krepitev mladinskega sektorja (URSM):

Urad RS za mladino v okviru jamstva za mlade izvaja dva javna razpisa, ki sta namenjena krepitvi mladinskega sektorja in spodbujanja aktivnega državljanstva mladih. Namen, med drugim, je tudi spodbujanje zaposlovanja v mladinskem sektorju in NVO, ki delujejo na področju mladih. V letu 2018 je bilo za ta namen namenjenih 3 mio EUR.

Vir: uredništvo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti