Zadnji teden v juliju so se v mestu Rabka-Zdrój na Poljskem zbrali predstavniki občin, mladinski delavci, uradniki, aktivisti, strokovnjaki, študentje, odločevalci in mladi prostovoljci iz 5 držav, da bi preučili načine, kako lahko mesta postanejo še bolj mladim prijazna.  

Srečanje je potekalo v okviru projekta Erasmus+ Strateška partnerstva v mladinskem sektorju z naslovom »Pregled najboljših praks za mladim prijazna mesta«.

Delo projektnih partnerjev  DYPALL Network iz Portugalske, PONT iz Romunije, Inštitut za mladinsko politiko  iz Slovenije, ARS for Progress of People iz Belgije in Italije, Center for Intercultural Dialogue   iz Severne Makedonije koordinira Nausika Fundacja Edukacyjna iz Poljske.

Po opredelitvi skupnih izhodišč, definiciji mladinskega dela, ustvarjanja participatorne mladinske politike ter preučevanju obstoječih znakov in certifikatov za mladim prijazna mesta, je skupina obravnavala več mest s te perspektive:

Poljska: Kraków, Lublin, Rabka-Zdrój;

Portugalska: Lisbon, Porto, Portimão, Faro, Valongo;

Romunija: Cluj-Napoca, Sfântu Gheorghe;

Italija: Atri, Padova; 

Slovenija: Ajdovščina, Kanal ob Soči, Brda in Ljubljana.

Ugotovljena je bila prisotnost razlik v kulturnih ozadjih, zakonodaji in tradicijah, številnih težavah in načinih za definicijo družbenih problemov. To spoznanje je podalo širšo perspektivo o številnih razsežnostih v katerih so mesta mladim prijazna kot tudi o definiciji prijaznosti do mladih. Za slednjo so definirane razsežnosti: zdravje, infrastruktura, trg dela, vključenost in enakopravnost, državljanske vrednote in participacija mladih, izobraževanje, kultura, upravljanje, komunikacija in obveščanje ter sistem mladinskega dela.

Kaj morajo mesta storiti, da postanejo mladim prijazna? Razviti morajo strukture komunikacije, sodelovanja, soupravljanja, preverjati občinskih politike s posluhom za mlade, aktivno podpirati mlade pri njihovem razvoju in prehodu v odraslost ter ustvariti pogoje, ki bodo mlade zadržali v teh mestih in jim omogočili izgradnjo svojega življenje. To vključuje številna področja, ki jih morajo mesta definirati in določiti prioritetne dejavnosti.

V želji, da bi mestom pomagali v tej nameri, je delovna skupina začela razvijati nize standardov, praks in priporočil za mladinsko politiko na občinskem nivoju, ki se bodo še dopolnjevala on-line do zaključka v novembru, ko bo sledila objava teh smernic in pošiljanje gradiva mestom v začetku leta 2022.

Slovensko šestčlansko delegacijo so sestavljali mladi aktivisti in študentje iz Vipave, Brd, Kanala ob Soči in Ljubljane ter predstavnici Inštituta za mladinsko politiko iz Ajdovščine. Kot primer dobre prakse mladim prijaznega mesta je delegacija predstavila Ajdovščino, ki je zbrane navdušila s sistemsko ureditvijo ter številnimi možnostmi in priložnostmi za mlade. Vanja Debevec in Ana Rustja sta predstavili program Inštituta za podeljevanje certifikata Mladim prijazna občina. Tadej Kobal je predstavil sistemsko ureditve mladinskega dela v Sloveniji. Andraž Podvez je prisotnim pokazal trajnostne urbanistične rešitve za mladim prijazno ureditev prometa v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Matija Močnik in Manuela Korečič sta predstavila izzive mladih v Brdih in Kanalu ob Soči. 

Udeleženci so se seznanili s promocijo in aktivnostmi v Lublinu, ki bo leta 2023 evropska prestolnica mladih. Prav tako je bilo predstavljeno novo orodje za oceno kakovosti mladinskega dela in inovativnimi pristopi na področju mobilnosti in komunikacije v evropskih mestih. Udeleženci smo v ustvarjalnem in prijateljskem vzdušju pridobili nova znanja, delili svoje izkušnje. S prepričanjem, da se kakovostno in predano delo obrestuje z dobrimi rezultati, smo se povezali z novimi idejami in predlogi za prihodnje sodelovanje.

Vir: Inštitut za mladinsko politiko