Šel sem po cesti - tisočem brat in SAM - sredi tega - umirajočega stoletja. (S. Kosovel, Alarm)

V času oSAMitve smo bili ljudje prisiljeni biti in zdržati sami s seboj. Na tehtnici so bile naše vzdržljivost, potrpežljivost, mirnost, ostrina duha, prizemljenost, tudi sanjavost. Marsikdo se je prvič vprašal, kje so meje njegove svobode. Kam lahko grem? Na koga se lahko obrnem? Vsi smo v istem gnoju in gnoj je zlato in zlato je gnoj in oboje je enako nič, nič pa je enako neskončno. Kaj mi potem še ostane? Če imam dušo, ne potrebujem gnoja. Ok, za začetek bo. Kaj so v tem in o tem času razmišljali mladi, za katere mesec marec, ko se je izolacija pričela, pomeni mesec pomladnega prebujenja, mesec intenzivnega skupinskega dihanja, mesec, ko so najhitrejši in najmočnejši. Svet pa se je ustavil. Realnost smo prenesli na svetovni splet, ki je za dva meseca predstavljal virtualno učilnico, igrišče, gledališče, kinodvorano, sejno sobo, zbornico, kavarno. Posebna COVID generacija mladih je bila v tem času deležna nevsakdanje šole življenja, ki ni zapisana v nobenih učbenikih. Je pa zagotovo prelomna!

Ker se delavci v Dijaškem domu Ivana Cankarja zavedajo, kako zelo pomembno je obšolsko dogajanje za mlade, v trenutnem stanju predvsem za maturante, ki so morali svoje srednješolsko izobraževanje končati brez maturantskega plesa in brez valete, so v ponedeljek, 18. 5. 2020, pripravili in več kot uspešno izvedli maturantsko večerjo in slavnosten zaključek bivanja v domu – ki je, jasno, potekal v skladu z vsemi priporočili o varovanju našega zdravja.

"Odzivi hvaležnosti tako s strani dijakov kot s strani njihovih staršev so tisti, ki potrjujejo našo odločitev o izvedbi dogodka in nas navdajajo s ponosom in velikim zadovoljstvom," opažajo. Sentimentalnosti in čustev ni manjkalo. Letošnji slavnostni večer so dijaki doživeli nekoliko drugače kot generacije pred njimi. Skupinsko fotografiranje se je izvedlo na velikem igrišču ob domu, kjer so dijaki stali razporejeni na ustrezni razdalji – vsak je imel v rokah nagelj in na obrazu masko. Simbolično so zaplesali tudi četvorko in sicer tako, da so se z razprtimi rokami zavrteli okoli svoje osi. Z metom nageljnov v zrak so simbolično zaklenili tudi svojo sobo v dijaškem domu. Temu je sledil uradni del programa, ki so ga v veliki meri ustvarili dijaki sami; na odru so peli, plesali in se iskreno smejali, podeljena pa so bila tudi priznanja tistim dijakinjam in dijakom, ki so na različnih področjih v času bivanja v DIC-u dosegali najvidnejše rezultate. Dogodek se je končal s piknikom na prostem, kjer so se dijaki družili z vrstniki ter s svojimi vzgojitelji. 

I"z prebrodene situacije tako kot posamezniki izstopamo močnejši in pripravljeni na nove izzive, ki nam jih bo prineslo življenje! Z masko ali brez; tudi ob koncu zapisa citiramo preroškega Kosovela, ki je že pred mnogimi leti zapisal: 

Novi bodočnosti - stopam naproti - z novim obrazom.

In tako naj bo! Srečno, maturantje! Srečno, novi svet!

Vir: Urška Klajn, KUD Pozitiv - Dijaški dom Ivna Cankarja 

Foto: Borut Bučinel, arhiv DIC