V evropskem letu mladih Urad RS za mladino, v sodelovanju z Mrežo MaMa in mladinskimi centri, izvaja regijske posvete za sprejem Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. Mladi razmišljajo o svojih potrebah in izzivih ter zanje iščejo rešitve, ukrepe in usmeritve. Resolucija je namreč medsektorsko usklajen dokument, ki zagotavlja preglednejši pristop do problematik, s katerimi se soočajo mladi in obsega 7 ključnih prednostnih področji. Mladi so v devetih posvetih izrazili svoj glas in skupaj zbrali več kot 200 predlogov in ukrepov, ki bodo služili kot usmeritve pri načrtovanju in izvajanju politik za mlade na različnih področjih.

V okviru formalnega izobraževanja mladi največkrat izpostavljajo potrebo po nujni posodobitvi in prevetritvi izobraževalnih programov, vsebin in metod poučevanja (več OIV ur, projektnega učenja ter praktičnega dela). Predlagajo več vsebin iz področja finančnega opismenjevanja, podjetništva, življenjsko uporabnih veščin, osebnostne rasti in duševnega zdravja. Menijo, da je odločitev za karierno usmeritev sprejeta hitro, zato predlagajo več individualnega kariernega svetovanja in višjo fleksibilnost pri prehajanju srednješolskih/študijskih programov.

Na področju zaposlovanja in podjetništva želijo okrepiti sistem pripravništva, vajeništva in beleženja neformalno pridobljenih kompetenc (izobraževanje, prostovoljno delo in dijaško/študentsko delo). Predlagajo programe (so)financiranja samozaposlitvenih programov za mlade nadobudne podjetnike.

Bivanjske razmere mladih se ves čas slabšajo, zato mladi želijo regulacijo trga nepremičnin in obdavčitev, spodbujanje stanovanjskih zadrug in stanovanjski skladov. Pomembna je gradnja študentskih domov in finančna pomoč mladim pri urejanju razmer.

Ena najbolj perečih tematik v okviru zdravja in dobrega počutja je duševno zdravje, pri čemer si želijo večjega poudarka, ozaveščanja in destigmatizacijo. Predlog, ki so ga mladim izpostavili na skoraj vseh posvetih je pogovor s strokovnjakom v okviru rednih sistematskih pregledov. Menijo, da je pomoč finančno in kadrovsko nedostopna, zato si želijo zakonske ureditve oz. umestitve na primarno zdravstveno raven ali denarne pomoči za obisk strokovnjaka za mlade, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin.

V okviru okolja in trajnosti želijo aktivnejše politike ter ukrepe države. Spodbujajo razvoj in prakticiranje konceptov krožnega gospodarstva in zelenih energij. Želijo si bolj razvito infrastrukturo za javni potniški promet ter drugih trajnostnih oblik mobilnosti (sistem najema koles ipd.).

Mladi v družbi in mladinskem sektorju želijo več možnosti za vključevanje v družben dialog, sodelovanje, podporo in upoštevanje predlogov in potreb. Mladinskemu sektorju je potrebno dajati večji pomen, več financ oz. razpisnih priložnosti, da se ta lahko dejansko odziva na potrebe mladih in skrbi za strokovnost mladinskih delavcev.

Na področju kulture, ustvarjalnosti, dediščine in medijev želijo, da družba kulturo in ustvarjalnost vrednoti višje. Želijo si več podpore, priložnosti in možnosti za razvoj mladih kulturnikov začetnikov (npr. status mladega samozaposleni v kulturi ipd.) ter ljubiteljske kulture. V medijih pogrešajo več vsebin za mlade, uravnoteženo poročanje ter strukturirano informiranje.

Na posvetih so bile najbolj izpostavljene tematike duševnega zdravja, izobraževanja in bivanjskih razmer, kjer mladi čutijo veliko potrebo po spremembah. S svojim sodelovanjem, predlogi, ki jih podajajo na posvetih, in željo po spremembah mladi izkazujejo, da si želijo biti slišani, vključeni in tudi upoštevani. 

Septembra in oktobra sledijo še štirje posveti za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za maldino, kjer bodo mladi lahko izrazili svoj glas in sooblikovali prihodnost mladih v Sloveniji.

Vir: Mreža MaMa